KORONADODATKI
Razglasitev epidemije: dodatki tudi za delavce, upokojence, študente in kmete?
V prvem valu epidemije je vlada krizne dodatke namenila izbranim skupinam. Preverili smo, kako bo ob drugi razglašeni koronaepidemiji.
Odpri galerijo
Janez Janša. FOTO: Francisco Seco, Pool, Reuters
Razglasitev epidemije nosi svoje posledice. Pri vladi smo preverili, kako bo s 65-odstotnim dodatkom za javni sektor, ki jim med razglasitvijo epidemije pripada, kot tudi z dodatki, ki so jih bile deležne nekatere skupine ob prvikrat razglašeni epidemiji.
Delavci, ki so med prvič razglašeno koronaepidemijo delali (in niso iz javnega sektorja), so prejeli vsak mesec 200 evrov dodatka, upokojenci, s pokojninami nižjimi od 700 evrov, do največ 300 evrov enkratnega solidarnostnega dodatka, študentje enkratni dodatek v višini 150 evrov ...
Ali z razglasitvijo vsem zaposlenim v javnem sektorju pripada tudi 65-odstotni pribitek na osnovno plačo? Če ni tako, komu vse ta dodatek, zagotovljen s kolektivno pogodbo, pripada?
V nedeljo, 18.10.2020, je bil objavljen Odlok o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije, s katerim je bila od vključno 19. 10. 2020 do vključno 17. 11. 2020 razglašena epidemija, zato je ponovno izpolnjen eden od pogojev za izplačilo dodatka za delo v rizičnih razmerah, kot ga določa 11. točka prvega odstavka 39. člena Kolektivne pogodbe za javni sektor (KPJS).
V zvezi z izplačevanjem omenjenega dodatka za delo v rizičnih razmerah je Komisija za razlago Kolektivne pogodbe za javni sektor sprejela razlago 11. točke prvega odstavka v povezavi z drugim odstavkom 39. člena KPJS.
Besedilo razlage se glasi:
»Javnemu uslužbencu pripada dodatek za delo v rizičnih razmerah v obdobju epidemije, če sta kumulativno izpolnjena pogoja, da je razglašena epidemija v skladu z Zakonom o nalezljivih boleznih in da javni uslužbenec opravlja delo v nevarnih pogojih. Do dodatka je upravičen le za ure, ko je opravljal delo v nevarnih pogojih.
Nevarni pogoji so pogoji, ko je ali bi lahko bilo ogroženo zdravje ali življenje javnega uslužbenca zaradi izpostavljenosti možni okužbi z nalezljivo boleznijo, zaradi katere je bila razglašena epidemija.Delodajalec določi dela in naloge, ki se opravljajo v nevarnih pogojih dela, in čas, ko je javni uslužbenec opravljal delo in naloge v nevarnih pogojih dela.
Šteje se, da ne gre za delo v nevarnih pogojih dela, če javni uslužbenec opravlja delo na domu.«
Z razglasitvijo epidemije je torej podan eden od pogojev za izplačevanje dodatka za delo v rizičnih razmerah, drugi pogoj pa je opravljanje dela v nevarnih pogojih.
Delodajalci so dolžni določiti dela in naloge, ki se opravljajo v nevarnih pogojih dela, ter čas, ko je javni uslužbenec opravljal delo in naloge v nevarnih pogojih dela.
V pomoč dodajamo tudi povezavo na spletno stran, kjer je objavljen dopis, ki ga je Ministrstvo za javno upravo v tej zvezi naslovilo na druge organe javne uprave https://www.gov.si/teme/placni-sistem.
Ali bodo zaradi epidemije tudi tisti, ki med epidemijo normalno delajo, deležni 200-evrskega dodatka kot ob prvi razglasitvi epidemije zaradi koronavirusa? Ali bodo do dodatkov upravičene še druge skupine, kot so študentje, dijaki, upokojenci, kmetje in podobno? Če da, koliko bodo dodatki znašali?
V petem proti korona zakonu so predvideni številni ukrepi za pomoč posameznikom in gospodarstvu. PKP5 zajema ukrepe na področju zdravstva, dela, socialnega varstva, gospodarstva, vzgoje in izobraževanja, izvrševanja kazenskih sankcij in pravosodja, kmetijstva, gospodarstva in prehrane ter infrastrukture.
PKP5 prinaša podaljšanje subvencioniranja čakanja: S ciljem zaščite čim več delovnih mest, zakon zagotavlja podaljšanje interventnega ukrepa subvencioniranja čakanja na delu doma do konca leta za vse panoge, ki izkazujejo upad prihodkov za vsaj 20 % glede na leto 2019. S tem delodajalcem pomagamo ohranjati dejavnost in zaposlene.
Nadomestilo plače zaradi odrejene karantene ali višje sile: Od 1. septembra 2020 dalje bo mogoče uveljavljati višje, 80 odstotno nadomestilo v primeru odsotnosti z dela zaradi višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otroka zaradi otroku odrejene karantene do vključno 5. razreda osnovne šole. Nadomestilo se zagotavlja tudi v primeru varstva otrok s posebnimi potrebami, ki potrebujejo stalno varstvo.
Samozaposlenim, družbenikom, ki so poslovodne osebe, in kmetom zagotavljamo zaščito v obliki mesečnega temeljnega dohodka in povračila delnega nadomestila za čas karantene. Oba ukrepa bosta trajala od 1.10. do 31.12.2020, Vlada pa jih bo lahko podaljšala za obdobje največ šestih mesecev.
Višina mesečnega temeljnega dohodka bo znašala 1.100 evrov mesečno za oktober, november in december 2020, razen za upravičence s področja kulture, za katere znaša 700 evrov, saj jim Republika Slovenija plačuje prispevke za socialno varnost. V višini 250 evrov se jim povrne tudi izgubljeni dohodek v primeru odrejene karantene.
Tudi ukrepi s področja infrastrukture so namenjeni ohranitvi delovnih mest. Izvajalci prevozov občasnega in mestnega prevoza bodo namreč upravičeni do nadomestila stroškov, ki so jih imeli, ker od 16.3 do 11.5. niso mogli izvajati prevozov.
Že v PKP4 smo namenili dodatna sredstva za reševanje kadrovskih stisk. 550 dodatnih zaposlitev bo samo v domovih za starejše. Dodatno kadrovsko okrepitev zagotavljamo tudi z začasno razporeditvijo zaposlenih tam, kjer je povečan obseg dela zaradi COVID-19. Vsi začasno razporejeni, bodo upravičeni do 20 odstotkov urne postavke osnovne plače zaposlenega.
Uvaja se tudi dodatek za neposredno delo z uporabniki pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev v sivih in rdečih conah, in sicer v višini 30 odstotkov urne postavke osnovne plače zaposlenega.
Finančna razbremenitev DSO: Podaljšujemo in uvajamo nove ukrepe ki ohranjajo cene oskrbnin v domovih za starejše. Oskrbnine trenutno ne zadostujejo za kritje nastalih stroškov povezanih z izvajanjem ukrepov za omejevanja okužbe s COVID-19, zato zakon prinaša:
– financiranje enomesečne obvezne strateške zaloge osebne varovalne opreme
– sofinanciranje osebne varovalne opreme za zaposlene in izvajalce na področju socialnega varstva
Slovenija je s ponedeljkom razglasila epidemijo. Zakaj ne izrednih razmer in kakšna je razlika med tema ukrepoma? Ali smo po dozdajšnjih podatkih edina država EU, ki je v tem času razglasila epidemijo? Če razpolagate s podatki, katere so razglasile epidemijo, katere izredne razmere in kakšen je vaš komentar na to?
Slovenija je 19. 10. 2020 razglasila epidemijo v 2. valu okužb za celotno območje Republike Slovenije, tako kot v 1. valu okužb.
Zakonodaja V Sloveniji pozna le termin »izredno stanje« kar pomeni, da se izredno stanje razglasi, kadar velika ali splošna nevarnost ogroža obstoj države. Izredno stanje se lahko razglasi, če grozi povečana nevarnost napada na državo oziroma nastane neposredna vojna nevarnost.
Delavci, ki so med prvič razglašeno koronaepidemijo delali (in niso iz javnega sektorja), so prejeli vsak mesec 200 evrov dodatka, upokojenci, s pokojninami nižjimi od 700 evrov, do največ 300 evrov enkratnega solidarnostnega dodatka, študentje enkratni dodatek v višini 150 evrov ...
Spodaj objavljamo odgovore, ki so jih pripravili v vladnem uradu za komuniciranje
Ali z razglasitvijo vsem zaposlenim v javnem sektorju pripada tudi 65-odstotni pribitek na osnovno plačo? Če ni tako, komu vse ta dodatek, zagotovljen s kolektivno pogodbo, pripada?
V nedeljo, 18.10.2020, je bil objavljen Odlok o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije, s katerim je bila od vključno 19. 10. 2020 do vključno 17. 11. 2020 razglašena epidemija, zato je ponovno izpolnjen eden od pogojev za izplačilo dodatka za delo v rizičnih razmerah, kot ga določa 11. točka prvega odstavka 39. člena Kolektivne pogodbe za javni sektor (KPJS).
V zvezi z izplačevanjem omenjenega dodatka za delo v rizičnih razmerah je Komisija za razlago Kolektivne pogodbe za javni sektor sprejela razlago 11. točke prvega odstavka v povezavi z drugim odstavkom 39. člena KPJS.
Besedilo razlage se glasi:
»Javnemu uslužbencu pripada dodatek za delo v rizičnih razmerah v obdobju epidemije, če sta kumulativno izpolnjena pogoja, da je razglašena epidemija v skladu z Zakonom o nalezljivih boleznih in da javni uslužbenec opravlja delo v nevarnih pogojih. Do dodatka je upravičen le za ure, ko je opravljal delo v nevarnih pogojih.
Nevarni pogoji so pogoji, ko je ali bi lahko bilo ogroženo zdravje ali življenje javnega uslužbenca zaradi izpostavljenosti možni okužbi z nalezljivo boleznijo, zaradi katere je bila razglašena epidemija.Delodajalec določi dela in naloge, ki se opravljajo v nevarnih pogojih dela, in čas, ko je javni uslužbenec opravljal delo in naloge v nevarnih pogojih dela.
Šteje se, da ne gre za delo v nevarnih pogojih dela, če javni uslužbenec opravlja delo na domu.«
Z razglasitvijo epidemije je torej podan eden od pogojev za izplačevanje dodatka za delo v rizičnih razmerah, drugi pogoj pa je opravljanje dela v nevarnih pogojih.
Delodajalci so dolžni določiti dela in naloge, ki se opravljajo v nevarnih pogojih dela, ter čas, ko je javni uslužbenec opravljal delo in naloge v nevarnih pogojih dela.
V pomoč dodajamo tudi povezavo na spletno stran, kjer je objavljen dopis, ki ga je Ministrstvo za javno upravo v tej zvezi naslovilo na druge organe javne uprave https://www.gov.si/teme/placni-sistem.
Najbolj aktualne podatke o novem koronavirusu v Sloveniji preberite v članku Koronavirus v Sloveniji: sobota drugi najslabši dan v tem tednu.
Ali bodo zaradi epidemije tudi tisti, ki med epidemijo normalno delajo, deležni 200-evrskega dodatka kot ob prvi razglasitvi epidemije zaradi koronavirusa? Ali bodo do dodatkov upravičene še druge skupine, kot so študentje, dijaki, upokojenci, kmetje in podobno? Če da, koliko bodo dodatki znašali?
V petem proti korona zakonu so predvideni številni ukrepi za pomoč posameznikom in gospodarstvu. PKP5 zajema ukrepe na področju zdravstva, dela, socialnega varstva, gospodarstva, vzgoje in izobraževanja, izvrševanja kazenskih sankcij in pravosodja, kmetijstva, gospodarstva in prehrane ter infrastrukture.
PKP5 prinaša podaljšanje subvencioniranja čakanja: S ciljem zaščite čim več delovnih mest, zakon zagotavlja podaljšanje interventnega ukrepa subvencioniranja čakanja na delu doma do konca leta za vse panoge, ki izkazujejo upad prihodkov za vsaj 20 % glede na leto 2019. S tem delodajalcem pomagamo ohranjati dejavnost in zaposlene.
Nadomestilo plače zaradi odrejene karantene ali višje sile: Od 1. septembra 2020 dalje bo mogoče uveljavljati višje, 80 odstotno nadomestilo v primeru odsotnosti z dela zaradi višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otroka zaradi otroku odrejene karantene do vključno 5. razreda osnovne šole. Nadomestilo se zagotavlja tudi v primeru varstva otrok s posebnimi potrebami, ki potrebujejo stalno varstvo.
Samozaposlenim, družbenikom, ki so poslovodne osebe, in kmetom zagotavljamo zaščito v obliki mesečnega temeljnega dohodka in povračila delnega nadomestila za čas karantene. Oba ukrepa bosta trajala od 1.10. do 31.12.2020, Vlada pa jih bo lahko podaljšala za obdobje največ šestih mesecev.
Višina mesečnega temeljnega dohodka bo znašala 1.100 evrov mesečno za oktober, november in december 2020, razen za upravičence s področja kulture, za katere znaša 700 evrov, saj jim Republika Slovenija plačuje prispevke za socialno varnost. V višini 250 evrov se jim povrne tudi izgubljeni dohodek v primeru odrejene karantene.
Tudi ukrepi s področja infrastrukture so namenjeni ohranitvi delovnih mest. Izvajalci prevozov občasnega in mestnega prevoza bodo namreč upravičeni do nadomestila stroškov, ki so jih imeli, ker od 16.3 do 11.5. niso mogli izvajati prevozov.
Že v PKP4 smo namenili dodatna sredstva za reševanje kadrovskih stisk. 550 dodatnih zaposlitev bo samo v domovih za starejše. Dodatno kadrovsko okrepitev zagotavljamo tudi z začasno razporeditvijo zaposlenih tam, kjer je povečan obseg dela zaradi COVID-19. Vsi začasno razporejeni, bodo upravičeni do 20 odstotkov urne postavke osnovne plače zaposlenega.
Uvaja se tudi dodatek za neposredno delo z uporabniki pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev v sivih in rdečih conah, in sicer v višini 30 odstotkov urne postavke osnovne plače zaposlenega.
Finančna razbremenitev DSO: Podaljšujemo in uvajamo nove ukrepe ki ohranjajo cene oskrbnin v domovih za starejše. Oskrbnine trenutno ne zadostujejo za kritje nastalih stroškov povezanih z izvajanjem ukrepov za omejevanja okužbe s COVID-19, zato zakon prinaša:
– financiranje enomesečne obvezne strateške zaloge osebne varovalne opreme
– sofinanciranje osebne varovalne opreme za zaposlene in izvajalce na področju socialnega varstva
Slovenija je s ponedeljkom razglasila epidemijo. Zakaj ne izrednih razmer in kakšna je razlika med tema ukrepoma? Ali smo po dozdajšnjih podatkih edina država EU, ki je v tem času razglasila epidemijo? Če razpolagate s podatki, katere so razglasile epidemijo, katere izredne razmere in kakšen je vaš komentar na to?
Slovenija je 19. 10. 2020 razglasila epidemijo v 2. valu okužb za celotno območje Republike Slovenije, tako kot v 1. valu okužb.
Zakonodaja V Sloveniji pozna le termin »izredno stanje« kar pomeni, da se izredno stanje razglasi, kadar velika ali splošna nevarnost ogroža obstoj države. Izredno stanje se lahko razglasi, če grozi povečana nevarnost napada na državo oziroma nastane neposredna vojna nevarnost.
