TURISTIČNA TRIBUNA
Razgledna samota nad Robanovim kotom
Strelovec z višino 1763 metrov ni pretirano visoka gora, njegova prednost je v čudovitem razgledu in samotnosti.
Odpri galerijo
Greben Strelovca FOTOGRAFIJI: Janez Mihovec
Kamniško-Savinjske Alpe so divji in razbit svet. Gore vsepovsod kipe v nebo. Med njimi je le nekaj manjših dolin, imenovanih kočne in koti. V Zgornji Savinjski dolini so to Matkov in Robanov kot ter Logarska dolina. Na njihovo dno le redko posije sonce, dostikrat jih tudi poplavljajo divji hudourniki. Dolina Robanov kot je bila dolga stoletja prometno izolirana, zato je bila poseljena s koroške strani prek Pavličevega sedla. Starodavne kmetije so tako postavljene visoko v južna pobočja vrhov in so običajno na višini okoli 1000 metrov.
V samotni in skriti svet pod Strelovcem se odpravimo tako, da v Zgornji Savinjski dolini med Lučami in Solčavo zavijemo s ceste po dolini na levo strmo v breg prek morene nekdanjega ledenika. Na drugi strani se svet poravna in odpre se pogled na Ojstrico nad zatrepom doline. Makadamska cesta pri Robanovi kmetiji zavije ostro na levo in se v mogočnih serpentinah začne strmo vzpenjati. Zapeljemo se mimo starodavnih kmetij do prav zadnje, Knezove kmetije na višini 1200 metrov. Že častitljivih pet stoletij stoji na prekrasno razglednem kraju.
Z njenega dvorišča se začne pešpot proti Strelovcu. Nekaj časa vodi po kolovozih, ki se nato spremenijo v planinske poti. Prečkamo pobočja in po dobri uri hoje se znajdemo na Knezovi planini. Planini prostranih travnikov, sredi njih pa idilični pastirski stan. Na tem mestu prvikrat pred seboj vidimo tudi Strelovec. Vrh je neizrazit in je le manjša izboklina v grebenu med Robanovim kotom in Logarsko dolino. Nad planino se pot razcepi. Bližnjica nas popelje naravnost na vrh, vendar je tako strma, da ves čas pošteno grizemo kolena. Precej bolj udobna pot gre nekoliko naokoli, prek macesnovih gozdov, kjer naredimo veliko zanko in se po grebenu povzpnemo na vrh.
Na vrhu nas čakata žig in vpisna skrinjica. Poleg tega pa tudi prekrasen razgled po vzhodnem delu Kamniško-Savinjskih Alp in Karavank. Precej daleč na vzhodu je mogočni hrbet Pece, pred njo kot skakalnica nagnjena Raduha. Proti jugu stoji Smrekovško pogorje, kjer je pred davnimi časi stal menda edini vulkan na območju današnje Slovenije. Globoko pod nami je Robanov kot, nad katerim se dviga Dleskovška planota, ki preide proti zahodu v Krofičko in Ojstrico ter osrednje Grintovce.
V samotni in skriti svet pod Strelovcem se odpravimo tako, da v Zgornji Savinjski dolini med Lučami in Solčavo zavijemo s ceste po dolini na levo strmo v breg prek morene nekdanjega ledenika. Na drugi strani se svet poravna in odpre se pogled na Ojstrico nad zatrepom doline. Makadamska cesta pri Robanovi kmetiji zavije ostro na levo in se v mogočnih serpentinah začne strmo vzpenjati. Zapeljemo se mimo starodavnih kmetij do prav zadnje, Knezove kmetije na višini 1200 metrov. Že častitljivih pet stoletij stoji na prekrasno razglednem kraju.
Z njenega dvorišča se začne pešpot proti Strelovcu. Nekaj časa vodi po kolovozih, ki se nato spremenijo v planinske poti. Prečkamo pobočja in po dobri uri hoje se znajdemo na Knezovi planini. Planini prostranih travnikov, sredi njih pa idilični pastirski stan. Na tem mestu prvikrat pred seboj vidimo tudi Strelovec. Vrh je neizrazit in je le manjša izboklina v grebenu med Robanovim kotom in Logarsko dolino. Nad planino se pot razcepi. Bližnjica nas popelje naravnost na vrh, vendar je tako strma, da ves čas pošteno grizemo kolena. Precej bolj udobna pot gre nekoliko naokoli, prek macesnovih gozdov, kjer naredimo veliko zanko in se po grebenu povzpnemo na vrh.
Ob poti bomo opazili lično planšarijo.
Na vrhu nas čakata žig in vpisna skrinjica. Poleg tega pa tudi prekrasen razgled po vzhodnem delu Kamniško-Savinjskih Alp in Karavank. Precej daleč na vzhodu je mogočni hrbet Pece, pred njo kot skakalnica nagnjena Raduha. Proti jugu stoji Smrekovško pogorje, kjer je pred davnimi časi stal menda edini vulkan na območju današnje Slovenije. Globoko pod nami je Robanov kot, nad katerim se dviga Dleskovška planota, ki preide proti zahodu v Krofičko in Ojstrico ter osrednje Grintovce.
