GRÜNT NA CVENU

Razgrabili so prleške dobrote

Cven znova postal kulinarična prestolnica. Ponujali tudi krapce, tünko in klinton.
Fotografija: Pripravljajo jih vsako prvo soboto. FOTO: Oste Bakal
Odpri galerijo
Pripravljajo jih vsako prvo soboto. FOTO: Oste Bakal

CVEN – Na Grüntu na Cvenu je potekala tradicionalna kmečka tržnica, kjer so bile na voljo kvasenice, postržjače, krapci, meso iz tünke, domače klobase in druge prleške kulinarične dobrote, kajpak ni manjkalo niti odlične prleške kapljice, denimo klintona.
Kot nam je povedal Janko Horvat, neutrudni in dolgoletni predsednik Turističnega društva Cven, je bilo to leta 2000 ustanovljeno ravno z namenom, da ohranijo stare navade ter pripomorejo k turistični ponudbi vasi in okolice.

Ne kmečki tržnici so prodali prav vse, kar so ponudili, med drugim več kot štirideset kvasenic, postržjač in krapcev, ki jih obiskovalci običajno odnesejo domov. Članice TD Cven Štefanija Kolbl, Viktorija Dundek in Milena Novak so dokazale, da so mojstrice v pripravi prleških dobrot.

Vabljeni na kmečko tržnico. FOTO: Oste Bakal
Vabljeni na kmečko tržnico. FOTO: Oste Bakal
Poleg kmečke tržnice, ki poteka vsak prvo soboto v mesecu, TD Cven organizira še številne druge dogodke, denimo popekanje, pust po Sveni, rez tret, živi križev pot, setev koruze, postavitev mlaja (mejpuna), pohod po Prlekiji, mati pogače pečejo, delavnico izdelovanja spominkov za otroke iz vrtca in šole, kulinarično razstavo, kožühanje, kuhanje kisle župe, trgatev – brotvo, obisk dedka mraza. Cven je sicer ena največjih vasi na Murskem polju, razprostira se na 520 hektarjih in ima 616 prebivalcev, leži pa na mejah Ljutomera, Banovcev in Razkrižja. Viri ga prvič omenjajo v 14. stoletju, ime pa je dobil po gradiču Zween, ki je bil sprva last gospodov Amanovl, nato so se lastniki menjavali vse do leta 1704, ko so ga Kruci požgali skupaj z vasjo Cven.

Leta 1874 so bile tam druge kasaške dirke v takratni Avstro-Ogrski, takoj za Dunajem, saj so imeli v žrebčarni na Cvenu, ki jo je dala postaviti Marija Terezija, najboljše kasače. Dirkališče je bilo elipsaste oblike in dolgo 986 metrov. Po drugi svetovni vojni se je število dirk povečalo, takratne oblasti so kasaški šport močno podpirale, saj so domači kasači spadali med najboljše v državi. Zaradi velikega razmaha konjskih dirk in njihove priljubljenosti so leta 1951 pospešeno začeli graditi dirkališča v Ljutomeru. Na Cvenu so konjske dirke nazadnje organizirali leta 1954.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije