Raziskava med Slovenci: med cepljenimi upanje in olajšanje, med necepljenimi dvom in jeza
Na NIJZ so v 20. valu spletne raziskave o vplivu pandemije covida 19 na življenje ljudi ugotovili, da med vprašanimi, ki so bili cepljeni proti covidu 19, prevladujeta čustvi upanje in olajšanje, med necepljenimi pa dvom in jeza.
Med trenutno veljavnimi epidemiološkimi priporočili vprašani največ podpore namenjajo priporočilu prezračevanja.
Od pojava prve okužbe s koronavirusom 4. marca 2020 teče že tretje leto, covid 19 pa je postal stalni spremljevalec družbe. Zato so v novem sklopu raziskav SI-PANDA želeli proučiti posledice prebolele okužbe s koronavirusom. Raziskovalce je zanimalo tudi stališče ljudi do cepljenja proti covidu 19 in razlogi za njihovo oklevanje.
Največ podpore prezračevanju
Ugotovili so, da vprašani največ podpore namenjajo epidemičnemu priporočilu učinkovitega prezračevanja v vzgojno-izobraževalnih zavodih (v 78 odstotkih), izolaciji oseb s potrjeno okužbo s koronavirusom (v 75 odstotkih) ter uporabi mask v zdravstvenih ustanovah in domovih starejših občanov (v 72 odstotkih). Največ podpore večini veljavnih priporočil za omejevanje koronavirusa je pri osebah, starih od 30 do 49 let.
Raziskavo o vplivu pandemije covida 19 na življenje ljudi v Sloveniji SI-PANDA na NIJZ izvajajo na vzorcu oseb, starih med 18 in 74 leti, ki so člani spletnega panela, poteka pa od 4. decembra 2020. 20. val raziskave je potekal od 20. do 23. septembra 2022 na vzorcu 1037 odraslih oseb.
V primeru znakov okužb dihal ali prehladnih znakov je 75 odstotkov vprašanih odgovorilo, da bi opravili samotestiranje na koronavirus. Ob stiku z osebo s pozitivnim rezultatom testa na koronavirus, bi se, čeprav sami ne bi razvili znakov okužbe, testiralo 70 odstotkov posameznikov.
V zadnjih ponovitvah raziskave je po navedbah NIJZ delež oseb, ki se ne nameravajo cepiti proti covidu 19, relativno stabilen in se giblje okrog četrtine anketiranih. Kot že v predhodnih raziskavah anketirance, ki niso cepljeni proti covidu 19, najbolj skrbi varnost cepiv, več kot polovica pa jih meni tudi, da se v zvezi s cepljenjem izvaja prevelik pritisk.
Zavedanje prebivalcev o koristih cepljenja proti covidu 19 premajhna
59 odstotkov anketirancev se strinja s trditvijo, da cepivo proti covidu 19 lahko prepreči težji potek bolezni. »To kaže, da je osveščenost prebivalcev o koristih cepljenja proti covidu 19 še vedno premajhna.« Pripravljenost na cepljenje sta najmanjši v starostni skupini 30 do 49 let.
Razlike glede virov informacij, ki jim zaupajo
Izsledki raziskave kažejo precejšnje razlike med cepljenimi in necepljenimi glede pogostosti uporabe in zaupanju virom informacij o koronavirusu. Cepljeni kot vire informacij najpogosteje uporabljajo zdravnike in znanstvenike ter najbolj zaupajo znanstvenikom. Necepljeni pa kot vire informacij najpogosteje uporabljajo prijatelje, znance in sorodnike, ki jim tudi najbolj zaupajo.
Kaj so najpogostejše težave po preboleli okužbi?
Po preboleli okužbi s koronavirusom je najpogostejša težava, ki jo anketirane osebe navajajo, utrujenost in pomanjkanje energije. Najdlje trajajoče težave po preboleli okužbi pri nekaj manj kot polovici oseb trajajo do tri mesece, več kot tri mesece trajajoče težave pa so pogostejše pri ženskah kot pri moških. Dobra tretjina oseb se je zaradi navedenih težav po preboleli okužbi posvetovala z zdravnikom. Težave pa, kot poročajo anketirani, najbolj vplivajo na izvajanje prostočasnih aktivnosti.
19 odstotkov anketiranih osebi se počuti napete, pod stresom ali velikim pritiskom pogosto ali vsakodnevno, med njimi je več žensk, mlajših in bolj izobraženih. Večina udeležencev (80 odstotkov) obvladuje napetosti, stres in pritiske z nekaj truda ali zlahka, manjšina (štirje odstotki) pa poroča, da jih ne obvladuje ali pa jih obvladuje s hudimi napori.
