VPLIV EPIDEMIJE
Raziskava Nijz pokazala, kaj si Slovenci mislijo o ukrepih in pogoju PCT
Kako epidemija vpliva na življenje Slovencev? Mnogi menijo, da ukrepi nepravično omejujejo življenje.
Odpri galerijo
Fotografija s protesta, ki je potekal 15. septembra v prestolnici. FOTO: Blaž Samec
V 15. valu raziskave o vplivu epidemije covida 19 na življenje je večina anketirancev menila, da veljavni ukrepi nepravično omejujejo življenje ljudi. Proti covidu 19 se je cepilo že več kot 60 odstotkov oseb. Da bi morale biti vse dejavnosti oziroma storitve dostopne vsem brez dokazil o izpolnjevanju pogoja PCT, pa jih meni več kot 40 odstotkov.
Tokrat je 56,2 odstotka anketirancev menilo, da veljavni ukrepi za preprečevanje in obvladovanje širjenja novega koronavirusa nepravično omejujejo življenja nekaterih skupin prebivalstva bolj kot drugih, odstotek zadnje tri valove raziskave upada, kar je verjetno povezano tudi z bolj sproščenimi ukrepi v poletnih mesecih. 41,4 odstotka oseb meni, da ukrepi posegajo v naše pravice v ustrezni meri.
Bolj skrb vzbujajoč pa je podatek, da je delež anketirancev, ki menijo, da prebivalci upoštevajo ukrepe, v primerjavi z julijsko raziskavo upadel za 6,7 odstotne točke, v primerjavi z junijsko pa za skoraj 15 odstotnih točk, navaja Nijz.
Podatki kažejo, da se je proti covidu 19 cepilo že več kot 60 odstotkov oseb, in sicer 54,7 odstotka z dvema odmerkoma cepiva, 7,1 odstotka pa z enim. Skoraj tretjina (29,1 odstotka) pa se jih ne namerava cepiti. Delež teh je največji v starostnih skupinah 18–29 let in 30–49 let.
V primeru, da je pogoj za koriščenje storitve negativen test na novi koronavirus, jih 53,1 odstotka meni, da bi moral zadostovati hitri antigenski test. Več kot 40 odstotkov jih meni, da bi morale vse dejavnosti oziroma storitve biti dostopne vsem brez dokazil o prebolelosti, cepljenosti ali negativnem testu (PCT). Dostopnosti storitev brez vseh dokazil si želi skoraj polovica mlajših od 50 let. Polovica vseh in 12,6 odstotka necepljenih meni, da bi za cepljene osebe morale veljati manj stroge omejitve.
Večina oseb (72,9 odstotka) je imela določene težave še po enem mesecu po preboleli okužbi. Najpogosteje je šlo za slabo počutje, utrujenost in pomanjkanje energije, o katerih sta poročali več kot dve petini prebolevnikov, težave z zaznavanjem okusa in vonja je imela slaba tretjina, okoli petina je navajala motnje spanja in težave s koncentracijo ter pomnjenjem. Preseneča velik delež oseb (63,6 odstotka), ki se o težavah po prebolelem covidu 19 ne posvetuje z zdravnikom.
V raziskavi je sodelovalo 295 anketirancev, ki so starš ali skrbnik vsaj enemu otroku, mlajšemu od 18 let, in živijo v skupnem gospodinjstvu. Starši najbolj podpirajo, da šolanje poteka v živo za vse otroke ne glede na epidemiološko situacijo (82,5 odstotka).
Z vsaj enim odmerkom se je cepilo 20,9 odstotka otrok, starih 12 let in več. Prav tako so za 20,9 odstotka otrok njihovi starši izrazili namero za cepljenje, 53,2 odstotka se jih ni in se ne bodo cepili, 2,5 odstotka otrok ni bilo cepljenih zaradi zdravstvenih razlogov.
Za več kot tretjino otrok (35,3 odstotka) so starši poročali o poslabšanju njihove telesne dejavnosti. Po drugi strani so se pri skoraj 20 odstotkih otrok izboljšali družinski odnosi oziroma so ti v 64,7 odstotka ostali nespremenjeni. Podobni rezultati so glede spanja in zdrave prehrane ter zdravstvenega stanja otrok.
Raziskavo o vplivu pandemije covida 19 na življenje ljudi v Sloveniji SI-PANDA izvajajo na vzorcu oseb, starih med 18 in 74 let, ki so člani spletnega panela, poteka pa od 4. decembra v 19 ponovitvah. 15. val raziskave je potekal od 25. do 28. avgusta na vzorcu 1.032 odraslih oseb.
Tokrat je 56,2 odstotka anketirancev menilo, da veljavni ukrepi za preprečevanje in obvladovanje širjenja novega koronavirusa nepravično omejujejo življenja nekaterih skupin prebivalstva bolj kot drugih, odstotek zadnje tri valove raziskave upada, kar je verjetno povezano tudi z bolj sproščenimi ukrepi v poletnih mesecih. 41,4 odstotka oseb meni, da ukrepi posegajo v naše pravice v ustrezni meri.
Upoštevanje ukrepov vse slabše
Bolj skrb vzbujajoč pa je podatek, da je delež anketirancev, ki menijo, da prebivalci upoštevajo ukrepe, v primerjavi z julijsko raziskavo upadel za 6,7 odstotne točke, v primerjavi z junijsko pa za skoraj 15 odstotnih točk, navaja Nijz.
Podatki kažejo, da se je proti covidu 19 cepilo že več kot 60 odstotkov oseb, in sicer 54,7 odstotka z dvema odmerkoma cepiva, 7,1 odstotka pa z enim. Skoraj tretjina (29,1 odstotka) pa se jih ne namerava cepiti. Delež teh je največji v starostnih skupinah 18–29 let in 30–49 let.
V primeru, da je pogoj za koriščenje storitve negativen test na novi koronavirus, jih 53,1 odstotka meni, da bi moral zadostovati hitri antigenski test. Več kot 40 odstotkov jih meni, da bi morale vse dejavnosti oziroma storitve biti dostopne vsem brez dokazil o prebolelosti, cepljenosti ali negativnem testu (PCT). Dostopnosti storitev brez vseh dokazil si želi skoraj polovica mlajših od 50 let. Polovica vseh in 12,6 odstotka necepljenih meni, da bi za cepljene osebe morale veljati manj stroge omejitve.
Kakšne so posledice po preboleli okužbi
Večina oseb (72,9 odstotka) je imela določene težave še po enem mesecu po preboleli okužbi. Najpogosteje je šlo za slabo počutje, utrujenost in pomanjkanje energije, o katerih sta poročali več kot dve petini prebolevnikov, težave z zaznavanjem okusa in vonja je imela slaba tretjina, okoli petina je navajala motnje spanja in težave s koncentracijo ter pomnjenjem. Preseneča velik delež oseb (63,6 odstotka), ki se o težavah po prebolelem covidu 19 ne posvetuje z zdravnikom.
V raziskavi je sodelovalo 295 anketirancev, ki so starš ali skrbnik vsaj enemu otroku, mlajšemu od 18 let, in živijo v skupnem gospodinjstvu. Starši najbolj podpirajo, da šolanje poteka v živo za vse otroke ne glede na epidemiološko situacijo (82,5 odstotka).
Z vsaj enim odmerkom se je cepilo 20,9 odstotka otrok, starih 12 let in več. Prav tako so za 20,9 odstotka otrok njihovi starši izrazili namero za cepljenje, 53,2 odstotka se jih ni in se ne bodo cepili, 2,5 odstotka otrok ni bilo cepljenih zaradi zdravstvenih razlogov.
Za več kot tretjino otrok (35,3 odstotka) so starši poročali o poslabšanju njihove telesne dejavnosti. Po drugi strani so se pri skoraj 20 odstotkih otrok izboljšali družinski odnosi oziroma so ti v 64,7 odstotka ostali nespremenjeni. Podobni rezultati so glede spanja in zdrave prehrane ter zdravstvenega stanja otrok.
Raziskavo o vplivu pandemije covida 19 na življenje ljudi v Sloveniji SI-PANDA izvajajo na vzorcu oseb, starih med 18 in 74 let, ki so člani spletnega panela, poteka pa od 4. decembra v 19 ponovitvah. 15. val raziskave je potekal od 25. do 28. avgusta na vzorcu 1.032 odraslih oseb.
