Razkritje literarnih talentov: ženske dokazale, da so odlične v pisanju romanov

Literatura in pisana beseda sta tista metaforična luč, ki človeški družbi osvetljuje pot tudi v najbolj temnih časih. Zato zelo primerno prav na junijsko kresno noč, ko ima sonce največjo moč in s sončnim obratom prestopimo v poletje, že več kot tri desetletja tedaj zagori tudi kres v čast najboljšemu slovenskemu romanu. Kresni ogenj, ki ga prižge avtor zmagovalnega romana, »sveti bralcem, da bi bolje videli. Gori v čast slovenskemu romanu, njegovemu medijskemu učinku, njegovim avtorjem, a še najbolj goreče razsvetljuje pot h knjigi bralcem,« pravi medijska hiša Delo, ki že 33 let podeljuje nagrado kresnik in tudi tako spodbuja in vzgaja slovensko bralstvo ter bralne navade. Ne nazadnje so te ključne za razvoj posameznika in napredovanje družbe.

»Branje omogoča, da se potopimo v svet domišljije, pridobivamo novo znanje, si razširimo obzorje, spoznavamo nove kulture, spoznamo sebe in bolje razumemo drug drugega. /.../ Avtorji s svojimi zgodbami prebudijo naša čustva, nas izzovejo in navdihujejo,« je podčrtala direktorica Dela Nataša Luša. Vzgajanje bralnih navad je ključno za razvoj posameznika in napredovanje družbe. Delo tudi v tem vidi svoje poslanstvo, je poudarila, preden so petkov večer pred cerkvijo na ljubljanskem Rožniku razsvetlili plameni kresa, ki je letos posthumno zagorel v čast Ladu Kralju in njegovemu romanu Ne bom se več drsal na bajerju.

Lado Kralj se je posthumno zapisal med ključne avtorje sodobne literature. FOTO: Matej Družnik

Večer, ko slavimo slovenski roman, je bil prežet z ganjenostjo. Kres je v Kraljevem imenu prižgala njegova življenjska sopotnica Jožica Avbelj, v moževem imenu pa je sočasno v solzah in z veseljem sprejela tudi nagrado kresnik, s katero se je Kralj zapisal med ključne avtorje sodobne literature. »Ej, Kralj!« je ob razglasitvi radostno vzkliknila in dejala, da je njen dragi vendar dobil nagrado, ki si jo je vedno želel.

Kralj je v romanu, ki je izšel pri založbi Beletrina, oživil medvojno Šiško v času od italijanske okupacije do petdesetih let. Avbljeva je ob tej priložnosti še povedala, da se mu je zdelo strašansko pomembno, da se ne obrne na eno ali drugo stran in da spelje zgodbo skozi oči »enega mulca«. Nekaj besed pa je namenila tudi Kralju zasebno in ga opisala kot najbolj duhovitega človeka na svetu, ki pa je bil tudi resen in predvsem pošten.

Pripovedi skozi ženske oči manjka

Žirija Anje Mrak, Igorja Žunkoviča, Igorja Divjaka, Tanje Petrič in Roberta Kureta, ki ji je predsedoval Igor Bratož, je izmed 173 romanov izluščila peterico finalistov. Poleg Kraljevega romana so se v elito najodličnejših literarnih dosežkov minulega leta prebili še Materinska knjižica Katje Gorečan, Ženska s srebrnim očesom Katarine Marinčič, Zakaj ne pišem Diane Matković in Na Klancu Tine Vrščaj. Dejstvo, da so se pod kar štiri od petih nominiranih romanov podpisale ženske, je pozdravila ministrica za kulturo Asta Vrečko, saj da pripovedi skozi ženske oči v umetnosti in literaturi v Sloveniji primanjkuje. »Premalokrat smo se sposobni postaviti v kožo drugega ali druge, a prav branje lahko spodbuja in omogoča odprtost in razvoj empatije,« je še dejala in dodala, da je prav knjiga »verjetno tista najbolj prepoznavna nosilka kulturne vsebine, ki pride v roke res vsakomur«.

Na 33. podelitvi kresnika, na večer, ki slavi slovensko literarno ustvarjanje, je časopisna hiša Delo podelila še nagradi mlado pero, ki spodbuja literaturo mlajših generacij. Prejela sta ju dramatičarka, scenaristka in producentka Eva Kučera Šmon ter literarni kritik Kristjan Rakar.

Praznik slovenskega romana je na Rožniku vodil Seku M. Conde, za popestritev pa so s svojimi nastopi poskrbele še maroltovke, kantavtor Robert Petan, Laura Krajnc & Zajtrk ter BosaZnova. Pop-up knjigarna pa je ponujala romane iz letošnje finalne peterice ter deset naslovov, nagrajenih v preteklih letih. 

Slavnostna govornica je bila ministrica za kulturo Asta Vrečko. FOTO: Blaž Samec