Razkrito, kaj prinaša tretji protikorona zakon
Od skrajšanega delovnega časa in bonov za turizem pa vse do pomoči Smučarski zvezi Slovenije.
Odpri galerijo
Znano je, kaj je zapisano v osnutku tretjega protikorona zakona. FOTO: Jure Eržen, Delo
Osnutek tretjega protikoronskega zakona, ki ga bodo v ponedeljek pretresali socialni partnerji in prvič tudi vlada, poleg sheme skrajšanega delovnega časa in bonov za turizem predvideva tudi pomoč žičničarjem, je razvidno iz gradiva, ki ga je pridobil STA. Predvidene so še rešitve za odpadno embalažo in nove omejitve za nevladne organizacije.
Nosilni ukrep novega interventnega zakona bo po predlogu ministrstva za delo subvencioniranje skrajšanega delovnega časa, ki naj bi ga bili deležni delodajalci, ki vsaj 10 odstotkom zaposlenih ne bodo mogli zagotavljati 90 odstotkov dela. Subvencionirano naj bi bilo delo zaposlenih, skrajšano na 20 do 36 ur tedensko, subvencije pa bi znašale od 448,52 do 112,13 evra. Ukrep, ki naj bi bil težak do ene milijarde evrov in naj bi bil financiran z evropskimi sredstvi, naj bi bil na voljo od 1. junija do najdlje 30. novembra.
Ministrstvo bi razširilo tudi nabor upravičencev do državne pomoči. Doslej naj bi bili namreč spregledani izvajalci socialnovarstvene storitve pomoči na domu, ki so v času epidemije glede na januar in februar zabeležili vsaj 20-odstoten upad prihodkov. Država naj bi jim pokrila stroške neizvedene storitve. Hkrati naj bi se dodatek za nevarnost priznalo še zasebnim izvajalcem institucionalnega varstva in pomoči družini na domu.
Poleg tega na ministrstvu za čas od 1. junija do 31. decembra predlagajo zvišanje subvencij plač za invalide, in sicer za 10 odstotkov minimalne plače.
Ob težavah s pomanjkanjem sezonskih delavcev v kmetijstvu rešujejo tudi problem tuje delovne sile, ki bi ji delovno dovoljenje v letošnjem letu podaljšali z 90 na 150 dni.
Ministrstvo za kmetijstvo se ob tem zavzema za podaljšanje finančnega nadomestila nosilcem kmetijskega gospodarstva, dopolnilne dejavnosti na kmetiji, lastnikom gozda in imetnikom dovoljenja za gospodarski ribolov, ki imajo zaradi posledic epidemije izpad dohodka, do konca letošnjega leta.
Boljši časi se glede na predlog ministrstva za obrambo obetajo tudi prostovoljnim in nepoklicnim pripadnikom sil za zaščito, reševanje in pomoč. Upravičeni naj bi bili do nezgodnega zavarovanja in povračila neposrednih stroškov pri opravljanju nalog ter dodatka za nevarnost v višini 10 evrov dnevno.
Ministrstvo za gospodarstvo pa predvideva posebno pomoč za gostinstvo in turizem. Med drugim zanju predlaga podaljšanje ukrepa čakanja na delo za en mesec, torej do konca junija. Kot je znano, država v okviru tega ukrepa v celoti krije 80-odstotno nadomestilo plače zaposlenih.
Obveljala je tudi napoved o bonih za spodbujanje dodatne potrošnje v turizmu, ki bi bili v višini 200 evrov izplačani vsem redno zaposlenim in samozaposlenim, starim vsaj 18 let. Boni naj bi bili veljavni ali do 31. decembra 2020 ali do 28. februarja 2021, z njimi pa naj bi upad v turizmu ublažili z od 60 do 70 odstotkov na 40 odstotkov. Ukrep naj ne bi vplival na izplačila regresa, iz proračuna pa naj bi šlo zanj največ 200 milijonov evrov.
Gospodarsko ministrstvo je predvidelo tudi prenos sredstev na Slovenski podjetniški sklad in Slovenski regionalni razvojni sklad za izvajanje interventnih finančnih produktov za podjetja, kot so ugodni likvidnostni krediti in garancije za bančne kredite z znižano obrestno mero.
Prav tako je kot mogoča rešitev v gradivu naveden odlog plačila najemnine ali podaljšanje najemnega razmerja za poslovne stavbe in poslovne prostore, v katerih se opravljajo dejavnosti, ki so bile v času epidemije delno ali v celoti prepovedane, in sicer do 1. julija 2021.
Med predlogi gospodarskega resorja je še nacionalni mehanizem za pregled tujih neposrednih investicij, s katerim bi se Slovenija zavarovala pred tveganji prevzema strateške industrije.
Ministrstvo za infrastrukturo medtem predlaga finančno pomoč upravljavcem žičniških naprav, ki naj bi se gibala med 1.000 in 12.200 evrov.
Ministrstvo za okolje pa bi rado uredilo težave s presežno odpadno embalažo, in sicer tako, da bi v primeru, ko neka pristojna družba ne bi prevzela embalaže v predpisanem roku, izvajalec javne službe embalažo ob izvedbi javnega razpisa oddal izvajalcu obdelave odpadkov, pri čemer bi stroške poravnala država. Ta ukrep naj bi se ohranil do sistemske rešitve, samo v letošnjem letu pa naj bi davkoplačevalce stal 15 milijonov evrov.
Več predlaganih ukrepov, ki naj bi veljali do konca leta 2021, je vezanih tudi na cilj pospešiti pridobivanje gradbenih dovoljenj. Med njimi je rešitev, da k zahtevi za izdajo tega dovoljenja v integralnem postopku ne bi bilo treba predložiti dokazil o pravici gradnje na zemljiščih, ki so predmet posega.
Po novem naj bi lahko začel investitor graditi že na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja in ne šele, ko je to pravnomočno, kar pomeni, da bi lahko delo začel kljub morebitnim tožbam, a na lastno odgovornost. Vsi sodni postopki, vezani na izdajo gradbenega dovoljenja, naj bi bili obravnavani kot nujni in prednostni.
Ministrstvo za okolje predlaga tudi novo omejevanje nevladnih organizacij. Zaostrilo bi namreč pogoje za sodelovanje naravovarstvenih in okoljevarstvenih organizacij v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja.
Med predlogi ministrstva za izobraževanje je medtem pomoč Smučarski zvezi Slovenije, in sicer v obliki dve leti unovčljivih vrednotnic za vstopnice, ki so bile prodane za ogled odpadlih tekem v Kranjski Gori in Planici.
Nosilni ukrep novega interventnega zakona bo po predlogu ministrstva za delo subvencioniranje skrajšanega delovnega časa, ki naj bi ga bili deležni delodajalci, ki vsaj 10 odstotkom zaposlenih ne bodo mogli zagotavljati 90 odstotkov dela. Subvencionirano naj bi bilo delo zaposlenih, skrajšano na 20 do 36 ur tedensko, subvencije pa bi znašale od 448,52 do 112,13 evra. Ukrep, ki naj bi bil težak do ene milijarde evrov in naj bi bil financiran z evropskimi sredstvi, naj bi bil na voljo od 1. junija do najdlje 30. novembra.
Pomoč tistim, ki so bili spregledani
Ministrstvo bi razširilo tudi nabor upravičencev do državne pomoči. Doslej naj bi bili namreč spregledani izvajalci socialnovarstvene storitve pomoči na domu, ki so v času epidemije glede na januar in februar zabeležili vsaj 20-odstoten upad prihodkov. Država naj bi jim pokrila stroške neizvedene storitve. Hkrati naj bi se dodatek za nevarnost priznalo še zasebnim izvajalcem institucionalnega varstva in pomoči družini na domu.
Poleg tega na ministrstvu za čas od 1. junija do 31. decembra predlagajo zvišanje subvencij plač za invalide, in sicer za 10 odstotkov minimalne plače.
Ob težavah s pomanjkanjem sezonskih delavcev v kmetijstvu rešujejo tudi problem tuje delovne sile, ki bi ji delovno dovoljenje v letošnjem letu podaljšali z 90 na 150 dni.
Ministrstvo za kmetijstvo se ob tem zavzema za podaljšanje finančnega nadomestila nosilcem kmetijskega gospodarstva, dopolnilne dejavnosti na kmetiji, lastnikom gozda in imetnikom dovoljenja za gospodarski ribolov, ki imajo zaradi posledic epidemije izpad dohodka, do konca letošnjega leta.
Boljši časi se glede na predlog ministrstva za obrambo obetajo tudi prostovoljnim in nepoklicnim pripadnikom sil za zaščito, reševanje in pomoč. Upravičeni naj bi bili do nezgodnega zavarovanja in povračila neposrednih stroškov pri opravljanju nalog ter dodatka za nevarnost v višini 10 evrov dnevno.
Boni za slovenski turizem
Ministrstvo za gospodarstvo pa predvideva posebno pomoč za gostinstvo in turizem. Med drugim zanju predlaga podaljšanje ukrepa čakanja na delo za en mesec, torej do konca junija. Kot je znano, država v okviru tega ukrepa v celoti krije 80-odstotno nadomestilo plače zaposlenih.
Obveljala je tudi napoved o bonih za spodbujanje dodatne potrošnje v turizmu, ki bi bili v višini 200 evrov izplačani vsem redno zaposlenim in samozaposlenim, starim vsaj 18 let. Boni naj bi bili veljavni ali do 31. decembra 2020 ali do 28. februarja 2021, z njimi pa naj bi upad v turizmu ublažili z od 60 do 70 odstotkov na 40 odstotkov. Ukrep naj ne bi vplival na izplačila regresa, iz proračuna pa naj bi šlo zanj največ 200 milijonov evrov.
Gospodarsko ministrstvo je predvidelo tudi prenos sredstev na Slovenski podjetniški sklad in Slovenski regionalni razvojni sklad za izvajanje interventnih finančnih produktov za podjetja, kot so ugodni likvidnostni krediti in garancije za bančne kredite z znižano obrestno mero.
Prav tako je kot mogoča rešitev v gradivu naveden odlog plačila najemnine ali podaljšanje najemnega razmerja za poslovne stavbe in poslovne prostore, v katerih se opravljajo dejavnosti, ki so bile v času epidemije delno ali v celoti prepovedane, in sicer do 1. julija 2021.
Med predlogi gospodarskega resorja je še nacionalni mehanizem za pregled tujih neposrednih investicij, s katerim bi se Slovenija zavarovala pred tveganji prevzema strateške industrije.
Ministrstvo za infrastrukturo medtem predlaga finančno pomoč upravljavcem žičniških naprav, ki naj bi se gibala med 1.000 in 12.200 evrov.
Pomoč tudi za Smučarsko zvezo Slovenija?
Ministrstvo za okolje pa bi rado uredilo težave s presežno odpadno embalažo, in sicer tako, da bi v primeru, ko neka pristojna družba ne bi prevzela embalaže v predpisanem roku, izvajalec javne službe embalažo ob izvedbi javnega razpisa oddal izvajalcu obdelave odpadkov, pri čemer bi stroške poravnala država. Ta ukrep naj bi se ohranil do sistemske rešitve, samo v letošnjem letu pa naj bi davkoplačevalce stal 15 milijonov evrov.
Več predlaganih ukrepov, ki naj bi veljali do konca leta 2021, je vezanih tudi na cilj pospešiti pridobivanje gradbenih dovoljenj. Med njimi je rešitev, da k zahtevi za izdajo tega dovoljenja v integralnem postopku ne bi bilo treba predložiti dokazil o pravici gradnje na zemljiščih, ki so predmet posega.
Po novem naj bi lahko začel investitor graditi že na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja in ne šele, ko je to pravnomočno, kar pomeni, da bi lahko delo začel kljub morebitnim tožbam, a na lastno odgovornost. Vsi sodni postopki, vezani na izdajo gradbenega dovoljenja, naj bi bili obravnavani kot nujni in prednostni.
Ministrstvo za okolje predlaga tudi novo omejevanje nevladnih organizacij. Zaostrilo bi namreč pogoje za sodelovanje naravovarstvenih in okoljevarstvenih organizacij v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja.
Med predlogi ministrstva za izobraževanje je medtem pomoč Smučarski zvezi Slovenije, in sicer v obliki dve leti unovčljivih vrednotnic za vstopnice, ki so bile prodane za ogled odpadlih tekem v Kranjski Gori in Planici.
