Razkrito, kje bi najraje delali Slovenci, k nam si najbolj želijo Srbi in Bosanci

Najbolj zaželena destinacija Slovencev za delo v tujini je Avstrija, boljši finančni pogoji pa so najpomembnejši razlog za delo zunaj lastne države, je pokazala raziskava zaposlitvenega portala Mojedelo.com in družbe Boston Consulting Group.

V Slovenijo si najbolj želijo priti delavci iz Bosne in Hercegovine ter Srbije

Medtem ko so rezultati raziskave, v kateri je sodelovalo 150.000 vprašanih iz 188 držav sveta, od tega tudi 772 Slovencev, pokazali, da je v tujini pripravljenih delati 25 odstotkov vprašanih, si delo v tujini predstavlja le šest odstotkov anketiranih Slovencev. Če bi gledali samo mlade iz Slovenije, bi se jih 11 odstotkov preselilo v tujino, so sporočili iz družbe Styria, ki je bila naročnik raziskave.

Med vprašanimi Slovenci, ki bi bili pripravljeni delati v tujini, so na prvem mestu študenti (18 odstotkov), na drugem prostovoljci in tisti, ki delajo za neprofitne družbe (14 odstotkov), na tretjem mestu pa inženirji in tehnični kader (13 odstotkov).

Število Slovencev, ki so pripravljeni delati na daljavo za delodajalca v tujini, se je glede na leto 2020 povečalo za dva na 68 odstotkov.

Med najbolj zaželenimi državami za delo med vprašanimi Slovenci so Avstrija, Nemčija in Švica, kar je pokazala že raziskava iz leta 2020.

Razlogi za selitev

Med razlogi o selitvi zaradi službe v drugo državo vprašani Slovenci največkrat izpostavljajo finančne in ekonomske razloge (78 odstotkov), na drugem mestu so konkretne ponudbe za delo (67 odstotkov), na tretjem pa splošno boljši pogoji dela (64 odstotkov).

Med razlogi vprašanih o tem, zakaj raje delajo doma, je na prvem mestu nezmožnost, da bi v tujino pripeljali tudi družinske člane ali življenjskega partnerja, na drugem mestu je jezikovna bariera, tretje mesto pa si delita navezanost na domačo državo in stroški selitve.

Po podatkih raziskave si medtem v Slovenijo najbolj želijo priti delavci iz Bosne in Hercegovine (10,8 odstotkov vprašanih) in Srbije (6,5 odstotkov). Tem sledijo delavci iz Pakistana (2,2 odstotka) in Madžarske (1,2 odstotka).