Razkrito, kje v Sloveniji ljudje največ zbolevajo za rakom
Posodobljeni podatki o zdravju prebivalcev v slovenskih občinah, ki jih je včeraj predstavil Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), dostopni pa so tudi na spletni strani obcine.nijz.si, razkrivajo zanimive podrobnosti.
Če se samo ustavimo pri prvem kazalniku, ki v odstotkih kaže, koliko oseb, starih med 25 in 74 let, si je v zadnjem letu umivalo zobe vsaj dvakrat na dan, lahko na ravni 12 statističnih slovenskih regij ugotovimo, da so pri tem opravilu v povprečju najbolj pridni na obalno-kraškem koncu (72,9 odstotka), sledita osrednjeslovenska (72,8) in koroška regija (71,3). Po drugi strani so se pri umivanju zob najslabše odrezali prebivalci posavske regije (56,4 odstotka), kar je precej pod državnim povprečjem (68,4 odstotka).
Da alkohol in vožnja avtomobila nikakor ne gresta skupaj, policija opozarja že vrsto let. Tega se, glede na delež nezgod, ki so jih povzročili alkoholizirani udeleženci, najbolj zavedajo v osrednjeslovenski regiji. Tam je bilo od vseh prometnih nesreč »le« 7,7 odstotka takšnih, ki so jih povzročili alkoholizirani vozniki. V pomurski regiji, ki se je pri tem kazalniku najslabše odrezala, pa je bil ta delež kar 13,8-odstoten (državno povprečje je 8,9 odstotka).
Pri številu na novo ugotovljenih primerov raka, razen nemelanomskega kožnega raka, je precej nad državnim povprečjem (568 na 100.000 prebivalcev) zasavska regija. In sicer tam stopnja incidence novoodkritih rakov znaša 604 na 100.000 prebivalcev. To pa je tudi za skoraj 100 več kot v savinjski regiji, ki beleži najnižjo stopnjo incidence (507). Zelo zgovoren je tudi pogled na stopnjo hospitalizacije zaradi klopnega meningoencefalitisa oziroma virusne bolezni osrednjega živčevja, ki jo prenaša klop.
Za skoraj štiri odstotke se je v primerjavi z objavo iz leta 2016 zmanjšalo število samomorov.
Najvišjo beležijo v koroški (22,5 na 100.000 prebivalcev), primorsko-notranjski (21,6) in gorenjski (17,5). Najnižjo in globoko pod državnim povprečjem (8,3) pa v obalno-kraški (1,4) in posavski regiji (2,1).
Manj fitnesa in večja debelost otrok
Na NIJZ poudarjajo, da v primerjavi z lansko objavo podatkov na ravni Slovenije beležijo izboljšanje kazalnikov zdravja na več področjih. Že četrto leto denimo opažajo manj primerov hospitalizacije zaradi astme pri otrocih in mladostnikih ter možganske kapi. Zmanjšalo se je tudi število samomorov, in sicer za skoraj štiri odstotke v primerjavi z objavo iz leta 2016. So pa seveda beležili tudi poslabšanje nekaterih kazalnikov.
Zaradi pandemije se je v skladu s pričakovanju v večini slovenskih občin zvišala stopnja umrljivosti, med drugim se je povečalo število zlomov kolka pri prebivalcih, starejših od 65 let. Nadaljuje se porast števila novih primerov raka, med katerimi je mogoče opaziti povečanje primerov pljučnega raka in raka dojke.
8,9 odstotka prometnih nesreč so zakrivili pijani vozniki.
»Že sedmo leto zapored se v Sloveniji nadaljuje naraščanje bolniške odsotnosti, ki se je opazno povečala v primerjavi z letom 2016,v povprečju za dobre štiri dni nezmožnosti za delo na zaposlenega prebivalca,« izpostavijo na NIJZ in še, da so zaznali tudi izrazito poslabšanje pri kazalnikih telesnega fitnesa in čezmerne prehranjenosti otrok.
