DOLGOROČNA NAPOVED
Razkrivamo, ali bo za božič snežilo in kakšna zima nas čaka
Ljudski vremenoslovec Dušan Kaplan je napovedal vreme: božič bo bel, pred božičem ne. In po njem?
Odpri galerijo
FOTO: Getty Images
Ljubitelj ljudskega izročila o vremenu Dušan Kaplan, ki že desetletja zbira in popisuje izkušnje ter modrosti prednikov, nam je zaupal, kaj o vremenu prihajajočih mesecev pravijo ljudska izročila. Sam je navdušen opazovalec vremena, ki na podlagi izkušenj prednikov in aktualnega stanja napoveduje vreme. Tega si zapisuje na svetnika, da ve, kaj naš čaka v prihodnje. Nekaj od tega se tudi uresniči, a so klimatske spremembe vplivale tudi na to področje.
Naši pradedje so napovedovali zimo že v juliju. Zima je naše prednike vedno skrbela in so rekli: »Več je vredno eno poletje kot sto zim.« Med svetniki je posebej značilen sv. Martin. 11. novembra letos je bilo oblačno in megleno. »Če Martin oblačen in meglen, prihaja zima voljna kot jesen. « Po tem bi lahko sklepali, da bo decembra dokaj suha in mrzla zima.
Ker bo pred božičem mrzlo in suho, to napoveduje suho prihodnje leto.
Sv. Jakob, ki je 25. julija, napoveduje za šest mesecev vnaprej. Kakršno bo vreme 25. julija dopoldne, tako bo pred božičem, in kakor na Jakoba popoldne, takšen bo božič. Letos je bilo 25. julija suho in vroče, proti večeru pa je bila rahla ploha. Če torej verjamemo Jakobu, bo do božiča dokaj suho in mrzlo, ravno na božično noč pa bi znalo rahlo snežiti. Takrat lahko tudi pozorno spremljate vetrič, ki bo vlekel tisti večer, ker tako bo vleklo vse leto.
Okrog 3. januarja se bo usulo z neba – dež, sneg, plundra. Ves januar in polovico februarja bo mokro, predvsem deževno. Tako kot je bilo novembra, bo veljalo za februarske dneve. Sv. Konrad, ki je bil preteklo nedeljo, napoveduje mesec januar – deževno je bilo, a ker se bo shladilo, pričakujemo, da bo januarja večinoma sneg. Takšna kot je bila sv. Katarina, 24. 11., bo tudi februar – moker.
Po sv. Matiji 24. februarja se bo otoplilo in to bi bil lahko prvi znak pomladi. Marec bo podoben oktobru, ki je bil lep in sončen, pravo babje poletje. Kakršen je bil september, bo april – torej lep. Zagodel pa nam bo spet maj. Maj in november sta si v ljudskem izročilu nasproti – maj bi bil lahko torej hladen s padavinami.
Ker se je macesen osul precej pozno, to pomeni, da se bo sneg znal obdržati. »Macesen se vedno na kopno obleti, prej sneg ne obleži.«
13. decembra se začenjajo Lucijini dnevi, dvanajst najtemnejših dni v letu do svetega večera. Vsak od teh dni napove vreme prihodnjih 12 mesecev, torej 13. 12. januar, 14. 12. februar, 15. 12. marec ...
»Občudovanja vredno je, kako so znali predniki lepo povezovati in zapisovati,« pravi Kaplan, zato meni, da do naših prednikov ni pošteno, da februarja čakamo, kaj bo slavni vremenar svizec napovedal za pomlad, ko pa imamo svojega jazbeca. »Lovca vprašajte, kdaj je jazbec prišel iz luknje, in bomo videli, ali bo zima še dolga ali ne. Če je hud mraz, bo ostal zunaj, če je toplo, gre nazaj. Podobno kot medved. Ni nam treba segati drugam, saj imamo dovolj svojega bogatega izročila in znanja,« je jasen Kaplan.
Naši predniki so bili tako odvisni od opazovanja okolice. »Kaj bodo ptiči prinesli, ali bodo pajki v hiši, ali se bodo rože zaprle, do kdaj bo živina na paši, ali se kokoši obirajo.« Tako so še pred 50, 60 leti vreme napovedovali z opazovanjem, a kot pravi Kaplan, moramo danes vendarle zaupati našim vremenoslovcem, računalnikom, satelitom. »Ljudske modrosti so res znamenitost, a držijo malo manj, saj so klimatske spremembe naredile nekaj grdih potez,« je še dodal.
Kakšna zima nas čaka?
Vremenoslovec Dušan Kaplan. FOTO: Mavric Pivk, Delo
Ker bo pred božičem mrzlo in suho, to napoveduje suho prihodnje leto.
Kakšen bo božič?
Sv. Jakob, ki je 25. julija, napoveduje za šest mesecev vnaprej. Kakršno bo vreme 25. julija dopoldne, tako bo pred božičem, in kakor na Jakoba popoldne, takšen bo božič. Letos je bilo 25. julija suho in vroče, proti večeru pa je bila rahla ploha. Če torej verjamemo Jakobu, bo do božiča dokaj suho in mrzlo, ravno na božično noč pa bi znalo rahlo snežiti. Takrat lahko tudi pozorno spremljate vetrič, ki bo vlekel tisti večer, ker tako bo vleklo vse leto.
Januarja in februarja se bo usulo z neba …
Okrog 3. januarja se bo usulo z neba – dež, sneg, plundra. Ves januar in polovico februarja bo mokro, predvsem deževno. Tako kot je bilo novembra, bo veljalo za februarske dneve. Sv. Konrad, ki je bil preteklo nedeljo, napoveduje mesec januar – deževno je bilo, a ker se bo shladilo, pričakujemo, da bo januarja večinoma sneg. Takšna kot je bila sv. Katarina, 24. 11., bo tudi februar – moker.
Prvi znaki pomladi že konec februarja
Po sv. Matiji 24. februarja se bo otoplilo in to bi bil lahko prvi znak pomladi. Marec bo podoben oktobru, ki je bil lep in sončen, pravo babje poletje. Kakršen je bil september, bo april – torej lep. Zagodel pa nam bo spet maj. Maj in november sta si v ljudskem izročilu nasproti – maj bi bil lahko torej hladen s padavinami.
Bo sneg obstal?
Ker se je macesen osul precej pozno, to pomeni, da se bo sneg znal obdržati. »Macesen se vedno na kopno obleti, prej sneg ne obleži.«
Glejte v nebo od 13. do 25. decembra
13. decembra se začenjajo Lucijini dnevi, dvanajst najtemnejših dni v letu do svetega večera. Vsak od teh dni napove vreme prihodnjih 12 mesecev, torej 13. 12. januar, 14. 12. februar, 15. 12. marec ...
Pustimo ameriškega svizca, saj imamo našega jazbeca
»Občudovanja vredno je, kako so znali predniki lepo povezovati in zapisovati,« pravi Kaplan, zato meni, da do naših prednikov ni pošteno, da februarja čakamo, kaj bo slavni vremenar svizec napovedal za pomlad, ko pa imamo svojega jazbeca. »Lovca vprašajte, kdaj je jazbec prišel iz luknje, in bomo videli, ali bo zima še dolga ali ne. Če je hud mraz, bo ostal zunaj, če je toplo, gre nazaj. Podobno kot medved. Ni nam treba segati drugam, saj imamo dovolj svojega bogatega izročila in znanja,« je jasen Kaplan.
Naši predniki so bili tako odvisni od opazovanja okolice. »Kaj bodo ptiči prinesli, ali bodo pajki v hiši, ali se bodo rože zaprle, do kdaj bo živina na paši, ali se kokoši obirajo.« Tako so še pred 50, 60 leti vreme napovedovali z opazovanjem, a kot pravi Kaplan, moramo danes vendarle zaupati našim vremenoslovcem, računalnikom, satelitom. »Ljudske modrosti so res znamenitost, a držijo malo manj, saj so klimatske spremembe naredile nekaj grdih potez,« je še dodal.
