Razkrivamo, kako Krekov NIJZ kuri denar davkoplačevalcev

Marca letos je predsednik vlade Janez Janša razkril, da so prejeli predlog, da se na novo zaposli 1000 ljudi, ki bi sledili stikom okuženih z novim koronavirusom (več o tem v članku Fafangel kliče na pomoč tudi vojsko, Janša odgovarja). Tak predlog je zavrnil, pri tem pa dodal, da imajo nekaj rezerv tudi na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), kjer je zaposlenih preko 500 ljudi. Na istem srečanju je Matej Tonin, minister za obrambo, torej že marca, dejal, da so možni štirje scenariji:

– lahko bi uporabili vojake,
– javna dela,
– civilna zaščita ali
– najem profesionalnega klicnega centra.

Katero odločitev izbrati, so očitno tehtali precej dolgo. Šele pred dnevi se je namreč razvedelo, prve so o tem poročale Finance, da je NIJZ 2,3 milijona evrov (z vključenim DDV) vreden posel iskanja stikov okuženih z novim koronavirusom brez objave javnega razpisa oddal brežiškemu podjetju City Connect. Posel je sklenjen za pol leta ali za 380.000 evrov na mesec. Če na hitro preračunamo: po zadnjih podatkih statističnega urada povprečna bruto plača v Sloveniji znaša 1985 evrov, kar pomeni, da bi lahko s tem denarjem vsak mesec tako visoko plačo dobilo 191 ljudi. Če mesečno plačo znižamo, pa še več ...

​
 

Aplikacija za preverjanje PCT-statusa

Postopek s pogajanji brez predhodne objave je NIJZ, ki ga vodi Milan Krek, speljal pri oddaji še enega posla – pri izdelavi mobilne aplikacije DZP (digitalni zeleni certifikat) za kontrolorje, s katero se je prav tako mudilo. V javnosti so se pojavljale informacije, da naj bi famozna aplikacija za preverjanje PCT statusa stala celo milijon davkoplačevalskih evrov, medtem ko so taksisti aplikacijo izdelali za okoli 10.000 evrov; tako so se hvalili na twitterju.



Da bi potrdili ali ovrgli te besede, smo se z novinarskimi vprašanji obrnili na NIJZ. Poskusili smo večkrat, a žal naleteli na gluha ušesa – odgovorov nismo prejeli. Preostalo nam ni drugega, kot da smo po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja na pristojno osebo pri NIJZ glede PCT-aplikacije zaprosili za naslednje:

– prosim vas, da mi posredujete vse pogodbe (s pripadajočimi prilogami), ki so povezane z razvojem omenjene aplikacije in iz katerih so razvidne vrednosti razvoja aplikacije, pa tudi njenega morebitnega vzdrževanja;
– če je bilo v sklopu te aplikacije razvitih več različic aplikacije – iz javno dostopnih virov je razvidno, da bi lahko bili vsaj dve –, vas prosim, da razkrijete pogodbe za vsako posamezno aplikacijo in to ustrezno navedete;
– prosim vas še za razkritje, kako je bilo podjetje, ki je to aplikacijo izdelalo, izbrano;
– prosim vas za razkritje morebitnih drugih prejetih ponudb za razvoj omenjene aplikacije.

Precej hitro smo prejeli odziv pristojne osebe pri NIJZ, skupaj s pogodbo o razvoju aplikacije. K sodelovanju po povabili podjetja SRC Infonet, IXTLAN team elektronske storitve, List, Nova Vizija, Endava in Better, pogodbo pa so sklenili z ljubljanskim podjetjem Endava. To je razvidno iz prejete dokumentacije. Cena: 99.942,40 evra z davkom (brez DDV 81.920 evrov). Znesek je v pogodbi razdelan na tri sklope:

– aplikacija: 9800 evrov (brez DDV),
– vzdrževanje: predvidoma okoli 7920 (brez DDV),
– nadgradnje: 64.200 evrov (brez DDV), kar je izračunano ob predpostavki, da bi bilo potrebnih 1200 ur dela.

Iz prejete dokumentacije je razvidno tudi, da je bilo za aplikacijo, s katero kontrolorji preverjajo PCT-status, v proračunu zagotovljenih 250.000 evrov.