Razkrivamo, koga vse nagovarja Karl Erjavec
Na slovenskem političnem parketu smo priča inflaciji napovedi o ustanovitvi novih političnih strank. Anže Logar je po izstopu iz SDS prejšnji teden napovedal, da bo svojo stranko ustanovil do konca leta. Predsednik državnega sveta Marko Lotrič je razkril, da so v njegovi iniciativi že začeli zbirati podpise za ustanovitev stranke, po naših informacijah pa že nekaj časa delujejo tudi za vzpostavitev lokalne mreže. Ta teden naj bi se zbiranja podpisov za ustanovitev svoje stranke lotil tudi politični veteran Karl Erjavec.
Od Arharja do Grošlja
Na politično prizorišče prihaja torej več igralcev, ki imajo relativno ugodne možnosti za prestop parlamentarnega praga in hkrati nimajo ovir za sodelovanje. Pravzaprav se dogaja prvič, da politično stranko načrtuje toliko različnih posameznikov, ki lahko sodelujejo z levo in desno politično opcijo.
Prvič politično stranko načrtuje toliko posameznikov, ki lahko sodelujejo z levo in desno politično opcijo.
Karl Erjavec, nekdanji dolgoletni prvi mož upokojenske stranke Desus, svojo politično vrnitev napoveduje v drugi polovici novembra. V svojem krogu si želi nekdanjega guvernerja Franceta Arharja pa nekdanjega ministra, državnega sekretarja in predsednika uprave Leka Metoda Dragonjo. Med tistimi, ki jih je pobaral, ali bi se mu pridružili, je tudi Lilijana Kozlovič, nekdanja ministrica za pravosodje ter generalna sekretarka vlade Mira Cerarja.
Erjavec nagovarja tudi nekdanjo poslanko LMŠ Jerco Korče pa Klemna Grošlja, nekdanjega evropskega poslanca in tudi nekdanjega državnega sekretarja na ministrstvu za obrambo, ki je pred evropskimi volitvami zapustil Gibanje Svoboda.
Med imeni, ki jih Erjavec omenja v pogovorih s svojimi morebitnimi političnimi sopotniki, je po neuradnih informacijah tudi Dragutin Mate, nekdanji notranji minister prve vlade Janeza Janše. S SDS se je Mate razšel leta 2016, ko je iz stranke izstopil, ker je ocenil, kot je dejal, da je notranja demokracija v stranki začela pešati, zato se raje umika iz njenega delovanja.
Ruske grožnje?
Ruski mediji, med njimi tudi Kommersant, eden največjih ruskih časopisov, pišejo o tem, da so v Kopru zaprli podružnico Moskovske državne univerze Lomonosov, ki spada neposredno pod okrilje ruske vlade. Memorandum o njeni ustanovitvi je podpisal kot tedanji zunanji minister prav Karl Erjavec. Delovala je v okviru Univerze Primorske v Kopru in je bila po ruskih izjavah »likvidirana« na pobudo slovenske strani.
Karl Erjavec je pri snovanju stranke v stiku z veliko znanimi imeni.
Očitki o ruskem ozadju nastajanja njegove stranke.
Financerji podjetja, ki so s sankcijami proti Rusiji najbolj oškodovana.
Ob tem so se pojavile špekulacije, da so k politični aktivaciji Erjavca prisilili Rusi z grožnjo, da bodo objavili, koga vse so financirali v Sloveniji. Erjavec si je vselej prizadeval za dobre odnose z Rusko federacijo, zato se pojavljajo namigi, da bi lahko njegovo novo politično stranko podprli gospodarstveniki, ki so bili zaradi sankcij proti Rusiji najbolj oškodovani.
»Za ponovno politično udejstvovanje so me prepričali nekateri gospodarstveniki, ki niso zadovoljni z odnosom aktualne politike do gospodarstva, zlasti pa so me prepričali ljudje, ki so mi govorili, da bi se moral vrniti v politiko, ker je stanje v državi zelo slabo. Tisti, ki trdijo, da naj bi me Rusi prisilili, da se vrnem v slovensko politiko, so očitno preveč gledali filme o Jamesu Bondu in očitno je, da imajo zelo bujno domišljijo ali pa jih je strah moje vrnitve,« pravi Erjavec. Nobenih težav nima, da kdor koli objavi domnevni spisek »ruskih plačancev«.
Tisti, ki trdijo, da naj bi me Rusi prisilili, so očitno preveč gledali filme o Jamesu Bondu.
Etablirana slovenska politika ni preveč navdušena in srečna zaradi njegove napovedi o vrnitvi, pravi in ocenjuje, da bo njegova stranka pomembna akterka na političnem parketu. »Verjetno je ravno v tem iskati odgovor, zakaj prihaja do bizarnih izjav, da naj bi me Rusi prisilili v vrnitev v politiko. Bom pa vedno v javnosti zagovarjal stališče, ki ga je podal prvi predsednik Slovenije Milan Kučan, da ni mogoče problema med Ukrajino in Rusijo rešiti z vojno, ampak le z dialogom in dogovorom,« še poudarja.
Priporočamo
Predstavitvene informacije
Komentarji:
Priporočamo
