VSE VEČ MIGRANTOV
Razkrivamo, koliko nas bo stalo povečanje prošenj za azil
Število prošenj za azil narašča, vlada bo kadrovsko okrepila ekipe za obravnavo.
Odpri galerijo
LJUBLJANA – Vlada je prejšnji teden zaradi povečanja prošenj za mednarodno zaščito aktivirala tretjo fazo kontingentnega načrta za zagotovitev nastanitve in oskrbe. Iz statistike prošenj za mednarodno zaščito je razbrati, da ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) že od drugega četrtletja leta 2017 v povprečju beleži več kot sto prošenj za mednarodno zaščito na mesec, trend pa se je ohranil oziroma se povečeval tudi v letu 2018. V drugem četrtletju leta 2018 je število doseglo že merilo za tretjo fazo povečanja, kot to predvideva kontingentni načrt. Ohranitve takega trenda nakazujejo tudi podatki iz obdobja julij–september 2018, ko je bilo v povprečju vloženih 308 prošenj za mednarodno zaščito na mesec.
Število prošenj za mednarodno zaščito v letu 2018 po mesecih
Ker kadrovske zmogljivosti in prostorske kapacitete ne zadoščajo več za nemoteno izvajanje dela na področju postopkov mednarodne zaščite, je vlada prejšnji teden aktivirala tretjo fazo kontingentnega načrta.
Kontingentni načrt predvideva pri aktiviranju prve, druge in tretje faze dodatnih 32 zaposlitev za določen čas, zagotovitev dodatnih poslovnih prostorov, opremo za delo in štiri vozila. Navedeno se nanaša izključno na izvajanje postopkov mednarodne zaščite in ne posega na izvajanje kontingentnega načrta v delu, ki se nanaša na zagotavljanje oskrbe in nastanitve prosilcev za mednarodno zaščito, so pojasnili na MNZ.
Ob aktiviranju obsega aktivnosti do vključno tretje faze se predvidevajo stroški na letni ravni 2,330.955 evrov. Za leto 2018 dodatna proračunska sredstva niso bila potrebna, ker stroški še niso nastali. Glede na možnost črpanja sredstev AMIF in oceno stroškov dela in stroškov, vezanih na zagotavljane dodatnih prostorov, bo razliko v letu 2019 v višini 1,756.455 evrov in razliko v letu 2020 v višini 2,003.843 evrov glede na dejanske potrebe treba zagotoviti skladno z veljavno proračunsko prakso in s sklepom vlade, piše v vladnem gradivu iz lanskega leta.
Število prošenj za mednarodno zaščito v letu 2018 po mesecih
mesec | jan | feb | mar | apr | maj | jun | jul | avg | sep | okt |
število prošenj | 172 | 223 | 129 | 274 | 365 | 267 | 287 | 381 | 256 | 201 |
trimesečno povprečje | 174 | 302 | 308 |
Ker kadrovske zmogljivosti in prostorske kapacitete ne zadoščajo več za nemoteno izvajanje dela na področju postopkov mednarodne zaščite, je vlada prejšnji teden aktivirala tretjo fazo kontingentnega načrta.
Kontingentni načrt predvideva pri aktiviranju prve, druge in tretje faze dodatnih 32 zaposlitev za določen čas, zagotovitev dodatnih poslovnih prostorov, opremo za delo in štiri vozila. Navedeno se nanaša izključno na izvajanje postopkov mednarodne zaščite in ne posega na izvajanje kontingentnega načrta v delu, ki se nanaša na zagotavljanje oskrbe in nastanitve prosilcev za mednarodno zaščito, so pojasnili na MNZ.
Predvidena tudi dodatna parkirna mesta
Na vprašanje, na katerih mestih so predvidene nove zaposlitve, ali bo zaposlovanje potekalo z javnim razpisom, kdaj bo objavljen oziroma zaključen, so nam na MNZ odgovorili, da kontingentni načrt predvideva poleg dodatnih zaposlitev za določen čas še sistemizacijo delovnih mest, pripravo javnih objav in nato z izbranimi kandidati sklenitev pogodb o zaposlitvi za določen čas dveh let (vendar ne dlje, kot do odločitve ministra za notranje zadeve o prenehanju izvajanja posamezne faze kontingentnega načrta). Za novozaposlene je predvidena zagotovitev približno 710 kvadratnih metrov poslovnih prostorov (dodatno tudi parkirnih prostorov), opreme za delo (računalniki, tiskalniki, telefoni) in štirih vozil.Na leto predvidenih 2,3 milijona evrov
Iz vladnega gradiva je razvidno, da je bilo za izvedbo projektov za izvajanje postopkov mednarodne zaščite, ki se financirajo iz sklada za azil, migracije in vključevanje (AMIF) (svetovalci za begunce, informiranje, zakoniti zastopniki, prevajanje in tolmačenje), v letu 2018 zagotovljenih 458.430 evrov, v letu 2019 je načrtovanih 574.500 evrov in v 2020 327.112 evrov.Ob aktiviranju obsega aktivnosti do vključno tretje faze se predvidevajo stroški na letni ravni 2,330.955 evrov. Za leto 2018 dodatna proračunska sredstva niso bila potrebna, ker stroški še niso nastali. Glede na možnost črpanja sredstev AMIF in oceno stroškov dela in stroškov, vezanih na zagotavljane dodatnih prostorov, bo razliko v letu 2019 v višini 1,756.455 evrov in razliko v letu 2020 v višini 2,003.843 evrov glede na dejanske potrebe treba zagotoviti skladno z veljavno proračunsko prakso in s sklepom vlade, piše v vladnem gradivu iz lanskega leta.
Policija toži informacijsko pooblaščenkoPolicija je vložila tožbo proti odločitvi informacijske pooblaščenke, da mora policija razkriti dokumente o ravnanju z migranti na meji. Po mnenju informacijske pooblaščenke Mojce Prelesnik in na pobudo nevladne organizacije Amnesty International Slovenija bi morala biti javnost seznanjena z vsebino dokumentov, da bi se prepričala, ali so postopki obravnave migrantov in prosilcev za azil zakoniti.
Policija odločbo informacijske pooblaščenke izpodbija na upravnem sodišču, v tožbi pa se sklicuje na varnost Slovenije, schengenskega prostora in vse Evropske unije, ki naj bi bila ogrožena, če bi razkrili več vsebine dokumentov kot doslej. Navaja, da so dokumente na pobudo Amnesty International Slovenija in Dnevnika delno že razkrili, a so ključni deli ostali cenzurirani.
Lani se je v javnosti pojavil sum, da policija migrantom preprečuje, da bi zaprosili za azil, in da jih namesto tega nezakonito izganja na Hrvaško.
Policija v pritožbi navaja, da migranti zlorabljajo postopke mednarodne zaščite, o čemer lahko presoja zgolj ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) v upravnem postopku, priznava pa, da so z dopisom prejšnjega generalnega direktorja policije Simona Veličkega s 25. maja 2018 obmejne policijske postaje dobile naročilo, kako naj ravnajo za »odpravljanje ranljivosti slovenske in EU-zakonodaje in prakse na področju mednarodne zaščite«.
STA
Policija odločbo informacijske pooblaščenke izpodbija na upravnem sodišču, v tožbi pa se sklicuje na varnost Slovenije, schengenskega prostora in vse Evropske unije, ki naj bi bila ogrožena, če bi razkrili več vsebine dokumentov kot doslej. Navaja, da so dokumente na pobudo Amnesty International Slovenija in Dnevnika delno že razkrili, a so ključni deli ostali cenzurirani.
Lani se je v javnosti pojavil sum, da policija migrantom preprečuje, da bi zaprosili za azil, in da jih namesto tega nezakonito izganja na Hrvaško.
Policija v pritožbi navaja, da migranti zlorabljajo postopke mednarodne zaščite, o čemer lahko presoja zgolj ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) v upravnem postopku, priznava pa, da so z dopisom prejšnjega generalnega direktorja policije Simona Veličkega s 25. maja 2018 obmejne policijske postaje dobile naročilo, kako naj ravnajo za »odpravljanje ranljivosti slovenske in EU-zakonodaje in prakse na področju mednarodne zaščite«.
STA