Razkrivamo, koliko otrok na leto posvojijo Slovenci: kako bo z istospolnimi pari?

Državni zbor je po odložilnem vetu državnega sveta tudi v drugo potrdil spremembe družinskega zakonika. Za je glasovalo 51 poslancev, proti pa 24. Po spremembah je zakonska zveza skupnost dveh oseb, istospolnim partnerjem pa omogočajo posvojitev otroka. Za vnovično potrditev sprememb je bila potrebna večina glasov vseh poslancev.

Prav pravica do posvojitve otrok pa znova deli mnenja v slovenski javnosti. Preverili smo, koliko otrok na leto sploh posvojijo slovenski pari. Za istospolne pare bo namreč zdaj postopek enak: vlogo za posvojitev oddajo na pristojni center za socialno delo, kjer ocenijo tudi primernost posvojiteljev, nato pa o tem odloča še sodišče.

Kot je razvidno iz podatkov statističnega urada, ki so nam jih posredovali z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, je število letnih posvojitev že leta približno enako, in sicer med 40 in 50. Izstopa predvsem koronsko leto 2020, ko jih je bilo le 21, kar je več kot polovico manj kot leta prej in potem. Največ posvojitev v zadnjih desetih letih pa je bilo leta 2017, in sicer 54.

Vse več odločanja za posvojitev otrok iz tujine

Meddržavne posvojitve pomenijo posvojitev otroka, ki prebiva v eni državi s strani posvojitelja ali posvojiteljev, ki prebivajo v drugi državi. Zaradi nesorazmerja med številom otrok in številom kandidatov za posvojitev je tudi v Sloveniji v zadnjih letih opazen trend vse pogostejšega odločanja za postopke posvojitev otrok iz tujine.

V omenjenih številkah so upoštevane tudi posvojitve otrok iz tujine. Teh je običajno manj kot polovica. Otroka lahko posvoji par, zakonec ali partner otrokovega roditelja ali pa posameznik. Ali gre pri zadnjih večinoma za sorodnike ali naključne posameznike, nam na ministrstvu niso znali odgovoriti. Vpogleda v konkretne primere, kdo je posvojitelj otroka, na ministrstvu namreč nimajo.

»Dejstvo je, da mora biti pri posvojitvah osnovno vodilo, da se otroku iščejo najbolj primerni nadomestni starši (glede na njegove potrebe, starost, druge okoliščine) in ne obratno,« odgovarjajo. Javno pooblastilo za delo na področju posvojitev v Republiki Sloveniji imajo centri za socialno delo, odločanje pa je v stvarni pristojnosti sodišč. Na ministrstvu zato nimajo podatkov, koliko prošenj oziroma vlog so že prejeli od istospolnih parov.

CSD oblikuje mnenje o posvojitelju, tudi če gre za meddržavno posvojitev 

Ne glede na to, ali želijo kandidati posvojiti otroka iz Republike Slovenije ali iz tujine, je postopek obravnave slovenskih organov isti, še pojasnjujejo na ministrstvu. »Pari ali posamezniki se prijavijo na centru za socialno delo, da želijo posvojiti otroka. Center za socialno delo preveri izpolnjevanje formalnih pogojev in oceni možnosti in primernost za posvojitev. Na podlagi teh ugotovitev center za socialno delo oblikuje mnenje o posvojitelju, ki je ključno v postopku posvojitve, tudi če gre za posvojitev otroka iz tujine.«

Kako dolgotrajni so običajno postopki posvojitve otrok?

»Čakalna doba« pri posvojitvah otrok je po navedbah ministrstva lahko zelo različna, saj gre vedno za edinstveno situacijo, pri čemer mora biti osnovno vodilo, da se za otroka iščejo najprimernejši nadomestni starši. Tudi vsi mogoči posvojitelji niso pripravljeni sprejeti vsakega otroka, ki je na voljo za posvojitev, še dodajajo.

Bomo šli ponovno na referendum?

Spremembe družinskega zakonika je vlada pripravila na podlagi dveh ustavnih odločb, po katerih je ureditev, ki določa, da lahko zakonsko zvezo skleneta le osebi različnega spola in da istospolna partnerja v formalni partnerski zvezi ne moreta skupaj posvojiti otroka, v neskladju z ustavno prepovedjo diskriminacije.

Kljub temu so omenjene spremembe naletele na nasprotovanje tako med poslanci opozicije kot večino državnih svetnikov, ki so izglasovali veto. Koalicija Za otroke gre pa je v državni zbor vložila pobudo za razpis zakonodajnega referenduma.