Različni pogledi na davčno reformo, vlada si je vzela še dva dni časa

Vlada je obravnavala napovedani paket davčnih sprememb, zaradi razlik v pogledih in dodatnih predlogov pa si je za njegovo potrditev vzela še dva dni časa. Kot je novinarjem razložil podpredsednik vlade in Gibanja Svoboda Matej Arčon, je bila vladna razprava »zelo konstruktivna, bilo je kar nekaj pripomb tehnične narave. Ministrstvo za finance jih bo v prihodnjih dveh dneh uskladilo skupaj z deležniki, dokončna verzija bo sprejeta na dopisni seji vlade ta petek.«

Medtem ko je Arčon na novinarsko vprašanje potrdil, da je »predlog koalicijsko usklajen«, pa je po poročanju STA njegov ministrski kolega in prvak SD Matjaž Han ob robu dogajanja na sejmu Agra povedal, da imajo kar nekaj pripomb, a da o njih ne želi govoriti širši javnosti, temveč jih želijo razrešiti znotraj vlade in koalicije. Kot enega glavnih zadržkov je navedel sam postopek sprejemanja davčnih sprememb: »Na koncu bi bilo dobro, da davčno zakonodajo ekonomsko-socialni svet pregleda še enkrat, kljub temu da vem, da je bil vpet v izhodišča.« Po njegovih besedah na ministrstvu pričakujejo, da bo davčna zakonodaja pomagala gospodarstvu in da mu ne bo delala še dodatnih težav ob ohlajanju gospodarske dejavnosti, do katerega prihaja v Evropi.

Minister za finance Klemen Boštjančič je sicer povedal, da je pri davčnem svežnju »odprtih le še nekaj manjših tehničnih vprašanj«.

Na ministrstvu predlagajo ugodnejšo davčno obravnavo za privabljanje kadrov v Slovenijo. To naj bi dosegli tudi z zmanjšanjem dohodnine v višini sedem odstotkov prejete plače za obdobje petih let, ki bi veljalo za visokokvalificirane in mednarodno konkurenčne kadre, mlajše od 40 let. S tem želijo spodbuditi prihod tujcev in vračanje Slovencev iz tujine.

Davčne spodbude za zagonska podjetja po ministrovih besedah zagotavljajo, da se kadri s posebnimi znanji in kvalifikacijami razbremenijo dela tveganj, zlasti v primerih, ko podjetju ne uspe.

Tretji ukrep je sprememba na administrativnem področju, ki zmanjšuje stroške delodajalcev in povečuje privlačnost nagrajevanja delavcev z delnicami in deleži. Ukrep predvideva, da pri izplačilu nagrad v naravi davke in prispevke, ki bremenijo delojemalca, poravna ta in ne delodajalec.

Za to vrsto pijač bo znižana davčna stopnja kmalu preteklost. FOTO: Igor Zaplatil

Spremembe so predvidene tudi v sistemu tako imenovanih normirancev in znižujejo mejo, do katere bo še mogoče koristiti sistem normiranih stroškov. Za tako imenovane polne normirance se letna meja prihodkov znižuje na 60 tisoč evrov, kjer pa bo mogoče koristiti odhodke v višini 80 odstotkov prihodkov. Pri popoldanskih normirancih se prihodkovni prag zniža na 30 tisoč evrov. Zaradi izraženih pomislekov o ustrezni prilagoditvi smo v zadnjem trenutku predvideli tudi posebno, dovolj dolgo prehodno obdobje, je še razložil Boštjančič.

Glede bonitet za električna vozila za podjetja je v sveženj vključen predlog, da se za prehodno obdobje petih let ohrani ničelna stopnja bonitete za električna vozila, po tem obdobju, z letom 2030, pa se določi boniteta v višini polovičnega zneska bonitete, ki velja za uporabo vozil na drugačen pogon. Kar zadeva obdavčitev sladkih pijač, se predlaga dvig stopnje DDV z 9,5 na 22 odstotkov. V to skupino pijač niso več vključene pijače z dodanimi aromami.