Razmere v slovenski prašičereji: »Svinje ležijo v lastnih iztrebkih, glodavci so povsod, živi in mrtvi«
Dobrobit rejnih živali je tema, ki že leta razdvaja javnost. A vsi se strinjajo: kletke, ki omejujejo gibanje, so nehumane. Tako so nekateri trgovci že prenehali prodajati jajca iz baterijske reje, sedaj pa društva za zaščito živali opozarjajo na grozljive razmere v prašičereji.
»Svinje se v kletki lahko premaknejo le do dva koraka naprej in nazaj, nimajo ločenega prostora za počivanje, iztrebljanje in uriniranje, kar pomeni, da morajo vso potrebo opraviti na mestu, kjer ležijo,« je zapisano v poročilu slovenskega nevladnega društva AETP, ki prek medijskih kampanj uvaja transparentnost v slovensko živinorejo in z njo povezano industrijo.
To je standardna praksa
»Glodavci so povsod, živi in mrtvi. Nekateri celo že dlje ležijo mrtvi v krmnih koritih svinj,« navajajo. »V šestmesečnim proizvodnem ciklu, ki se začne z osemenitvijo svinje in konča z odstavitvijo pujskov, preživijo več kot dva meseca vkleščene med ozkimi rešetkami,« razkrivajo šokantne razmere, v katerih so primorane živeti živali.
»Da gre za slovensko farmo, je razvidno iz ušesnih listkov. Na nekaterih tudi piše UVHVVR (krajšava za upravo za varno hrano, veterinarstvo in varnost rastlin),« so pojasnili. Lokacije farme niso želeli razkriti. »Prikazujemo le standardno prakso, ki jo trpi večina svinj v Sloveniji. Na večini farm,« so dodali. Ob tem pozivajo k podpisu peticije, da se tudi v prašičereji preneha uporabljati kletke.
Znanost pravi, da živali trpijo
Znanstveni konsenz veterinarske in etološke stroke meni, da živali v takšnih kletkah nedvoumno trpijo, navajajo. Kako lahko pristojni dovolijo, da prihaja do takšnih kršitev? Za odgovore smo se obrnili na Nacionalni center za dobrobit živali Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani in Veterinarsko zbornico Slovenije. Odgovoril nam je profesor in doktor veterinarske medicine dr. Ožbolt Podpečan.
Pravi, da je to področje »glede zaščite in blaginje prašičev zakonodajno nedorečeno oz. pomanjkljivo« in da so dovoljene tehnologije in prakse, »ki že same po sebi omejujejo dobrobit živali«. To pomeni, da so ravnanja, zaradi katerih živali trpijo, zakonsko dovoljena.
Podpečan pravi, da če te tehnologije uporabljajo nevestno, lahko pride do »izrazitega trpljenja živali in širjenja kužnih bolezni«. Razmere so tako daleč od idealnih oziroma, kot jih mnogi radi imenujejo, humanih.
Svinje so daljša časovna obdobja zaprte v majhnih kletkah ali košarah, higiena hleva je slaba, pogosto ne ukrepajo v zvezi z glodavci, insekti ali mikroorganizmi. To omogoča širjenje okužb in povzroča trpljenje prašičev.
Odprt dialog za nov zakonodajni okvir
Podpečan pravi, da se tako pri nas kot v Evropi začenjajo pogovori o izboljšanju razmer. »Namen je pripraviti dober zakonodajni okvir, ki natančno opredeljuje zaščito in raven blaginje vseh kategorij prašičev,« je dejal.
»Dobre prakse v Evropi že obstajajo,« pravi in navaja pomembnost finančne podpore in ustreznega prehodnega obdobja pri prehodu na nove načine vzreje.
Poročilo društva AETP komentira: »Tako opisane razmere so nesprejemljive. Rejec oziroma skrbnik živali je že po sedaj veljavni zakonodaji dolžan poskrbeti za primerne higienske in biovarnostne razmere v svoji reji,« je dejal doktor. Pravi, da kolikor jim je znano, se pristojni na tovrstna ravnanja odzivajo.
Onesnažuje okolje, modernizacija težavna
»Intenzivna prašičereja ima doma in v svetu znaten vpliv na okolje, o tem ni nobenega dvoma,« je povedal. A pravi, da takšna proizvodnja omogoča zadovoljevanje potreb povpraševanja na trgu. Kupovanje teh izdelkov ustvarja povpraševanje, intenzivna prašičereja pa je odgovor na želje potrošnikov.
Rejci se soočajo s težavami pri pridobivanju novih gradbenih dovoljenj za vzrejne objekte, saj so postopki zapleteni in dolgotrajni, je dejal Podpečan.
»Zato so nemalokrat prisiljeni adaptirati obstoječe, stare objekte, ki pa so že v svoji osnovi neprimerni za uvajanje modernih tehnologij reje prašičev, ki temeljijo na visokih standardih dobrobiti, zdravstvene zaščite in biovarnosti,« pravi.
