Razveselila bo sestro dvojčico

»Zazvonil je telefon. Novinarka Slovenskih novic naju je razveselila, da sem srečna prejemnica poletne nagrade. Dogovorili sva se, da nama pripelje ta paket.« Takole je zapisala Manja Marija Serša Jesenšek. Ne, nismo se zmotili – naša nagrajenka nam teh besed ni povedala, temveč jih je kar napisala, kajti v hiši v zgornjem delu Trbovelj, tam blizu gimnazije, je doma lepa slovenska beseda.

Piše že drugo knjigo

Kako tudi ne, saj nagrajenkin mož Dušan Jesenšek Serša pripravlja že drugo knjigo. »Naslov moje prve knjige je bil Moja pot do svetlobe, delovni naslov druge, ki bo predvidoma izšla še letos, pa je Moja pot do zvezd – kako živeti bogato in polno življenje, tudi če ne vidiš,« pojasni upokojenec, ki je začel vid izgubljati v srednji šoli.

»V otroštvu sem videl, potem pa se je začela ob koncu srednje šole izražati dedna okvara mrežnice, imenovana pigmentoza. Ob koncu četrtega letnika nisem mogel več početi stvari, ki sem jih rad počel. Življenje je postalo prazno in pusto. Petnajst let sem potreboval, da sem se sprijaznil s spremembo oziroma sem se naučil, da lahko delam vse, kar sem počel do takrat, le da je vse to odtlej potekalo na drugačen način. Na srečo sva se z Manjo našla,« pojasni Dušan Jesenšek Serša.

O tem, kako sta se zakonca, ki sta se poročila pred dvema letoma, našla, naša srečna nagrajenka pripoveduje takole: »Zaposlena sem bila v trboveljski knjižnici Toneta Seliškarja in tam sem 28. oktobra 2000 spoznala Dušana, ki je v knjižnici predstavil svojo prvo knjigo.«

Gleda z dušo in srcem

Zdaj vam je verjetno jasno, da sta se zakonca najbolj razveselila ravno paketa poletnega branja, ki ga je nagradni igri dodala založba Učila International – Felix. »Knjige mi prebira žena ali pa jih poslušam prek zvočnic, torej zgoščenk, ki si jih sposodim v naši knjižnici Minke Skabrne v Ljubljani. V dvajsetih letih sem poslušal več kot 1200 zvočnih knjig,« o ljubezni do knjig pojasni Dušan Jesenšek Serša.

»Paket je res velik, med počitnicami se bomo hladili z osvežilnimi pijačami Radenske in sokom Dane. Vesela bova mesnih izdelkov, saj je meso v manjših količinah pogosto na najinih krožnikih,« je v uvodoma omenjeni sestavek zapisala nagrajenka, ki je še dodala, da bosta z možem z veseljem preizkusila okuse začimb Kotanyi in čipsa Chio, razveselila pa sta se tudi kuhinjskih krp in prečudovite brisače Svilanit.

A ne bo vse ostalo doma, nekaj dobrot bo romalo v drugi del Trbovelj: »Senčnik za avto bova podarila moji sestri dvojčici Janji in nečakinji Katji. Poklonila jima bova tudi set za peko ter žar.«

In če smo že začeli s sestavkom, ki ga je nagrajenka napisala o naši nagradni igri, lahko današnji zapis tudi končamo z ganljivim citatom s konca omenjenega zapisa: »Intervju bi zaključila z mislijo, da imam moža, ki je slep, ampak gleda z dušo in srcem. Vsak dan se trudiva, da je najino življenje številnim omejitvam navkljub zanimivo in bogato.«