Realnost nepremičninskega davka: »Komu naj ga računam? Moji 80-letni mami? Ali naj jo vržem na cesto?«
V oddaji Tarča, predvajani v četrtek na TVS 1, so gostje razpravljali o vplivih predlaganega nepremičninskega davka in razkrili sporne prakse državnega najemanja nepremičnin.
Predlog finančnega ministra Klemna Boštjančiča uvaja obdavčitev praznih stanovanj, kar naj bi spodbudilo lastnike, da jih oddajajo ali prodajajo. Čeprav je cilj zmanjšati število praznih nepremičnin, je predlog tarča kritik. Lastniki podeželskih hiš, ki jih zaradi starosti ali lokacije ni mogoče oddajati, naj bi postali obdavčeni enako kot lastniki luksuznih stanovanj v Ljubljani ali na Obali.
Nepremičninski davek in ranljive skupine
Predlog ministrstva za finance uvaja 1,45-odstotno letno obdavčitev praznih stanovanj. Mišo Mrvaljević, lastnik stanovanja, je opozoril: »Za stanovanje v centru Ljubljane bi letno plačeval 6.000 evrov davka. Komu naj ga računam? Moji 80-letni mami, ki tam živi? Ali naj jo vržem na cesto?«
Gostje so opozorili, da predlog ne zajema lastnikov luksuznih vil. Aktivist Miha Blažič je poudaril: »Elita, ki kopiči luksuzna stanovanja, bo ponovno izvzeta. Davek bo najbolj udaril tiste, ki so že zdaj na robu.«
Na primer, lastnik 65 m² velikega stanovanja v Ljubljani, vrednega 270.000 evrov, bi plačal 3.900 evrov davka letno, če bi bilo stanovanje prazno. Če bi ga oddajal za 700 evrov mesečno, bi zaradi davčne olajšave plačal le 1.800 evrov.
Najemnine ostale enake?
Premier Robert Golob zagotavlja, da davek ne bo spodbujal višanja najemnin, čeprav so te že zdaj rekordno visoke. A skeptični so celo strokovnjaki, saj bi nepremičninski davek lahko spodbudil investitorje k dodatnim podražitvam.
Mnogih bogatih lastnikov predlog tako ne bi prizadel. Stanovanja, ki jih uporabljajo kot primarno bivališče, so izvzeta iz obdavčitve, kar pomeni, da lastniki več milijonov evrov vrednih vil, kot je poslovnež Janez Škrabec na Bledu ali Rajko Hrvatič v Piranu, ne bi plačevali dodatnega davka.
Poleg tega se bogati lastniki nepremičnin pogosto izognejo davku s prepisom nepremičnin na družinske člane. Finančni minister Boštjančič je sam priznal, da ne vidi težav v tem, da bi starši zaradi davka prepisali lastništvo na otroke.
Spornost državnih najemov
Oddaja nepremičnin zasebnikom je še en pereč problem. Država letno za najemnine porabi več kot 26 milijonov evrov, pogosto v korist podjetnikov z davčnimi olajšavami ali sporno preteklostjo. Primer je stavba TR3 v Ljubljani, ki je v lasti podjetja Igorja Laha. Državne agencije so od leta 2007 za najemnine v tej stavbi plačale več kot 3,6 milijona evrov, čeprav bi za ta denar lahko kupile svoje prostore.
Podobna zgodba je s stavbo nekdanjega SCT na Slovenčevi ulici, kjer agencija za zdravila in medicinske pripomočke mesečno plačuje 33.000 evrov najemnine podjetju Jurija Tepine, znanega po domnevno spornih privatizacijskih praksah. Stavba je vredna 3,4 milijona evrov, vendar je agencija v desetih letih najemnin plačala že več kot to vrednost.
Rešitve in primeri iz tujine
Avstrijski model državnega nepremičninskega podjetja BIG ponuja rešitev za bolj transparentno in gospodarno upravljanje z državnimi nepremičninami. BIG s prihodki od najemnin financira gradnjo in prenovo javnih objektov.
V Sloveniji bi podobno vlogo lahko prevzela državna nepremičninska družba DSU, vendar je za to potrebna politična volja in dolgoročna strategija.
Nepremičninski davek in praksa državnih najemov kličeta k bolj premišljeni politiki, ki ne bo obremenjevala ranljivih skupin in podeželskega prebivalstva, hkrati pa bo zagotavljala transparentno in gospodarsko upravljanje javnih sredstev.
Priporočamo
Predstavitvene informacije
Komentarji:
Priporočamo
