Recept za dolgo življenje? »Ne jejte preveč in nikar ne kadite,« pravi 100-letna Pavlina Potočnik
Že 100. rojstni dan je minulo nedeljo praznovala Pavlina Potočnik, Škofjeločanka, ki se je pred skoraj pol stoletja, ko je že bila upokojena, preselila v Laško. Živi v hiši, ki jo je zgradila ena od njenih sestra, v njej pa je občasno živela tudi njena mama.
»Ne jejte preveč in ne predobro, pa nikar ne kadite, ker škoduje zdravju!«
Po sestrini smrti se je morala odločiti, ali bo ostala v Škofji Loki ali se preselila v Laško. Odločila se je za drugo možnost. Tako zdaj v mestu ob Savinji prebiva skoraj polovico svojega življenja in je trenutno druga najstarejša v tej občini, kjer je navada, da stoletnice in stoletnike obiščejo župan Marko Šantej, sekretar Območnega združenja RK Laško-Radeče Vlado Marot, predstavnica Krajevne organizacije RK Laško Jožica Ratej ter predstavnik KS Laško, tokrat je bila to Ivica Zdolšek.
Kot je ob obisku poudaril Marot, so takšni jubileji redki, zato je to za vse poseben praznik. »Do oktobra lani smo imeli stoletnika ali stoletnico na vsaka tri, štiri leta. V obdobju zadnjih 30 let, odkar namenjamo pozornost tovrstnim slavljencem, smo jih skupaj obiskali le devet,« je dejal Marot. In polaskal slavljenki, da je ena tistih, ki se znajo starati, obenem je duhovita, domiselna in je na vsakem srečanju starejših, ki jih pripravljajo v Laškem vsako leto, zrecitirala kakšno pesem, denimo Soči pesnika Simona Gregorčiča.
Umetniška duša
Pavlina je 5. januarja 1925 v bližini Škofje Loke prijokala na svet kot peta od osmih otrok, v rani mladosti pa ji ni bilo z rožicami postlano.
9 STOLETNIKOV
so imeli Laškem v zadnjih 30 letih.
»Že s 14 leti sem bila postavljena pred dejstvo, da za šolo ni denarja. Moj oče je delal v enem od rudnikov v Nemčiji, kjer ga je zasulo, domov se je vrnil kot stoodstotni invalid. Ker se je začela druga svetovna vojna in so se prekinile vse povezave, pa od tam ni prejel nobene invalidske pokojnine. Zato sem šla služit k eni od nemških družin v Šentvid pri Ljubljani, kjer sem bila varuška trem otrokom.«
Poročila se ni nikoli
»Tam sem se v dobrega pol leta naučila govoriti nemško, pa moram reči, da mi ni bilo hudega,« nam je pripovedovala klena jubilantka, ki ji zdravje še dokaj dobro služi. Ko je bila polnoletna, se je zaposlila v škofjeloški predilnici in se po 35 letih upokojila, nato se je po spletu okoliščin preselila v Laško. Pokojnina je bila nizka, zato je ves čas razmišljala, kaj bi še lahko delala, da bi lažje preživela. Kupila je pletilni stroj, pravzaprav celo dva, in je pletla oblačila. Poročila se ni nikoli, je pa rodila sina Matijo, ki z življenjsko sopotnico Zlato živi v zgornjem nadstropju hiše v Laškem.
Mnogi Pavlino poznajo po tem, da je umetniška duša. Šivala je gobeline in risala, tudi na krožnike je slikala, še najraje in še vedno pa slika na pirhe in jih z veseljem tudi podarja. Vesela je tudi treh vnukov in štirih pravnukov.
In kakšen je njen recept za tako dolgo življenje? Pavlina se nasmehne in pove: »Ne jejte preveč in ne predobro, pa nikar ne kadite, ker škoduje zdravju!« Sin Matija ob tem hudomušno pristavi, da je za visoko starost morda zaslužno tudi to, da se nikoli ni poročila, in ji tako noben moški nikoli ni delal skrbi.
