Redarji dobesedno štopali sekunde!
Naslednjič, ko boste parkirali na plačljivih parkirnih mestih na eni od ljubljanskih ulic, se spomnite zgodbe, ki sta nam jo zaupala Marjan Krevel in njegova žena Ljudmila Bezlaj Krevel. Ljubljanski redarji, kot poudarjata, se ob preverjanju, ali je voznik plačal parkirnino, zares zelo strogo držijo ure. Pa četudi parkirnina ob obisku redarja ni bila plačana samo zato, ker jo je pač šel voznik plačat na bližnji parkomat oziroma ker enostavno ni mogel biti hkrati na dveh krajih.
Zgodba starejšega zakonskega para iz Ljubljane se je začela 5. aprila letos, ko je 84-letni Krevel ob 11.30 pripeljal svojo ženo, ki je delna invalidka, na Polikliniko UKC Ljubljana. In se nato odpeljal v bližnjo Ilirsko ulico, da bi parkiral. Prostor je našel tik pred križiščem z Njegoševo cesto. Ura je bila malo čez pol dvanajsto. Po uspešnem parkiranju se je peš odpravil do okoli 70 metrov oddaljenega parkomata. Gospodu, ki so mu po vseh potrebnih zdravniških pregledih podaljšali vozniško dovoljenje, malce sicer že nagajajo noge, zato si mora pri hoji pomagati z berglo. To pa pri premiku od točke A do točke B zahteva svoj čas. »Z berglami gre bolj počasi. Hodim pač še enkrat počasneje kot nekoč,« nam pojasni sogovornik. Ko je le prišel do parkomata, je moral še počakati, da je voznik pred njim plačal parkirnino, pri tem pa se je precej »matral s parkomatom«. K vsemu je treba dodati še minuto ali dve, da je po plačilu s kartico urbana ob 11.38 še sam dobil parkirni listek za enourno parkiranje.
Sledili črki odloka
Sledila je vrnitev proti avtomobilu, nato pa šok. Na vetrobranskem steklu ga je čakalo obvestilo redarstva zaradi neplačane parkirnine. »Zelo zanimivo, z navedbo ure 11.38. Torej točno ob času plačila parkirnine na parkomatu. Od vozila zagotovo nisem bil odsoten več kot 10 minut,« razloži gospod. »Tisti moment, ko sem štempljal na parkomatu, so mi dali kazen,« še poudari Krevel, ki nad tem ni bil navdušen. Kot tudi ne nekaj prisotnih očividcev, »kar sem sklepal iz njihovih komentarjev«. Z 20-evrsko »kaznijo« oziroma zahtevo za plačilo dnevne parkirnine se seveda ni strinjal, saj je v rokah držal enourni parkirni listek. Odločil se je, da bo najprej poklical na posebno telefonsko številko redarstva. Gospod na drugi strani mu je svetoval, naj napiše pritožbo in naj priloži kopijo parkirnega listka in obvestilo redarstva. Pričakoval je, da bo pritožbi ugodeno.
Zelo zanimivo, z navedbo ure 11.38. Torej točno ob času plačila parkirnine na parkomatu.
A se to ni zgodilo. Od redarstva je dobil pojasnilo, da žal tega ne morejo storiti, ker v času kontrole na notranji strani vetrobranskega stekla ni imel nameščenega veljavnega parkirnega listka, kar sicer določa Odlok o urejanju prometa v Mestni občini Ljubljana. Dodali so, da bo imel možnost podati ugovor, če se z izdanim opozorilom ne strinja, ko od mestnega redarstva prejme poziv za razjasnitev o dejstvih in okoliščinah prekrška. Čisto na koncu so mu še svetovali, naj parkirnino odtlej plačuje prek aplikacije EasyPark, Urbane in Urbane SMS parkinga. »V teh primerih vam ni treba hoditi do parkomata,« so še dodali.
Krevel je na koncu raje plačal 20 evrov, kot pa da bi se podal v nadaljnji boj z oblastniki, a kot dodaja, želi s svojo zgodbo opozoriti na »nekulturni« odnos odgovornih do občanov. Ne nazadnje, kot ob tem razmišlja njegova žena Ljudmila, bi se lahko redarji, ko ugotavljajo, ali so vozniki plačali parkirnino, malo ozrli naokoli in preverili, ali kdo na bližnjem parkomatu ravnokar plačuje. Poleg tega dvomi, da so prav vsi uporabniki zelo dobro seznanjeni z drugimi načini plačila parkirnine, denimo z mobilno aplikacijo. In da jih tudi znajo uporabljati. Najverjetneje se raje odpravijo do parkomata in tam kupijo parkirni listek.
