PO BOLEZNI
Redka stvar je to, kar je Robert zapisal za slovensko zdravstvo
Mnogi pritrjujejo njegovemu zapisu.
Odpri galerijo
Robert je preživel 45 dni v bolnišnici in poudaril, kako dobro se je počutil kljub slabemu zdravju. FOTO: Facebook
CELJE – Robert Goličnik je moral nenadno v bolnišnico, bil je v šoku in pretresen. Tam je ostal 45 dni, potem se je vrnil domov. Odločil se je, da bo zapisal nekaj stavkov o svojem zdravljenju in slovenskem zdravstvenem sistemu, s tem pa je požel val odobravanja v javnosti. A to ni kritika tako opevanega slovenskega zdravstvenega sistema, ki se ves čas prebija skozi afere ...
Robertov zapis na FacebookuZAHVALA ODDELKU ZA INFEKCIJSKE BOLEZNI IN VROČINSKA STANJA SPLOŠNE BOLNIŠNICE CELJE
V četrtek, 5. julija 2018 sem po dveh dneh zelo visoke vročine odšel k zdravniku v velenjski zdravstveni dom. Ker je bila moja zdravnica odsotna, me je prijazno sprejela dr. Sretanka Boljanović. Po nekaj minutnem pogovoru, me je brez pomisleka poslala v laboratorij, ki pa je pokazal močno vnetje. Napotila me je na urgenco SB v Celje, kjer me je dr. Maja Drolc še enkrat pregledala, opravila krvne teste in rentgen ter ugotovila, da sem zelo resno bolan. Prijazno mi je povedala, da me bodo hospitalizirali, kar je bilo zame precej stresno, saj smo čez dva dni z mojo skupino Šepet igrali veliko vrtno veselico. Nisem imel izbire in kot strela z jasnega pristal v bolniški postelji Oddelka za infekcijske bolezni in vročinska stanja SB v Celju.
Že ob sprejemu sem naletel na neverjetno srčne sestre in njihove moške kolege, ki so me sprejeli. Naslednji dan mi je zdravnik povedal, da bo moje zdravljenje dolgotrajno in da bom poletje preživel pri njih. Ker sem zabavljač in težko pri miru, je bil to zame šok. Moje oči so se orosile in kaj sem si mogel.
Šest tednov so skrbeli zame kot za družinskega člana, za kar sem jim nadvse hvaležen.
Danes je zadnji 44. večer, večer pred odhodom domov. To kratko zgodbo nisem spisal, da bi se komu smilil. Zdaj sem ZDRAV po zaslugi odličnih zdravnic in zdravnikov, medicinskih sester in zdravstvenikov, ki so zame skrbeli tako kvalitetno, da nimam besed s katerimi bi se jim lahko zahvalil.
Rečem lahko le HVALA, HVALA, HVALA!
Še posebej bi se zahvalil moji zdravnici dr. Tanji Selič Kurinčič in glavni medicinski sestri oddelka
Leonidi Perčič – Šeligo, ki sta s svojim pristopom in prijaznimi besedami pripomogli, da so dnevi hitreje minevali.
Hvala moji zlati ženi Ireni, ki je vsak dan prihajala k meni in me spodbujala ter sinovoma Ambrožu in
Aljažu z Laro, mami in atiju za vso podporo. Zahvalil bi se sorodnikom, številnim glasbenikom in prijateljem, ki ste me obiskovali in mi krajšali dneve. Še posebej hvala pa prijateljema Romani in Dragotu za vse kar sta storila zame.
Slovensko zdravstvo je po zaslugi odličnih zdravnikov in srčnih sester zelo kvalitetno, lahko pa iz izkušenj rečem, da vsak od njih dela za dva, saj jih je veliko premalo in njihovo plačilo je prenizko za delo, ki ga opravljajo. Zaradi mene se stvari ne bodo spremenile, lahko pa mi verjamete, da se nimamo česa bati kajti v slovenskem zdravstvu srce še kako močno bije.
Ko smo zdravi mnogokrat znamo čeznje kritizirat, ko pa zbolimo pa brez njih ne moremo.
Za konec lahko rečem le, da sem vesel da slovensko zdravstvo ni takšno, kot nam ga prikazujejo nekateri mediji.
Hvala, nikoli vas ne bom pozabil!
Robert Goličnik
*Zapis objavljamo v celoti in nelektoriran.
V četrtek, 5. julija 2018 sem po dveh dneh zelo visoke vročine odšel k zdravniku v velenjski zdravstveni dom. Ker je bila moja zdravnica odsotna, me je prijazno sprejela dr. Sretanka Boljanović. Po nekaj minutnem pogovoru, me je brez pomisleka poslala v laboratorij, ki pa je pokazal močno vnetje. Napotila me je na urgenco SB v Celje, kjer me je dr. Maja Drolc še enkrat pregledala, opravila krvne teste in rentgen ter ugotovila, da sem zelo resno bolan. Prijazno mi je povedala, da me bodo hospitalizirali, kar je bilo zame precej stresno, saj smo čez dva dni z mojo skupino Šepet igrali veliko vrtno veselico. Nisem imel izbire in kot strela z jasnega pristal v bolniški postelji Oddelka za infekcijske bolezni in vročinska stanja SB v Celju.
Že ob sprejemu sem naletel na neverjetno srčne sestre in njihove moške kolege, ki so me sprejeli. Naslednji dan mi je zdravnik povedal, da bo moje zdravljenje dolgotrajno in da bom poletje preživel pri njih. Ker sem zabavljač in težko pri miru, je bil to zame šok. Moje oči so se orosile in kaj sem si mogel.
Šest tednov so skrbeli zame kot za družinskega člana, za kar sem jim nadvse hvaležen.
Danes je zadnji 44. večer, večer pred odhodom domov. To kratko zgodbo nisem spisal, da bi se komu smilil. Zdaj sem ZDRAV po zaslugi odličnih zdravnic in zdravnikov, medicinskih sester in zdravstvenikov, ki so zame skrbeli tako kvalitetno, da nimam besed s katerimi bi se jim lahko zahvalil.
Rečem lahko le HVALA, HVALA, HVALA!
Še posebej bi se zahvalil moji zdravnici dr. Tanji Selič Kurinčič in glavni medicinski sestri oddelka
Leonidi Perčič – Šeligo, ki sta s svojim pristopom in prijaznimi besedami pripomogli, da so dnevi hitreje minevali.
Hvala moji zlati ženi Ireni, ki je vsak dan prihajala k meni in me spodbujala ter sinovoma Ambrožu in
Aljažu z Laro, mami in atiju za vso podporo. Zahvalil bi se sorodnikom, številnim glasbenikom in prijateljem, ki ste me obiskovali in mi krajšali dneve. Še posebej hvala pa prijateljema Romani in Dragotu za vse kar sta storila zame.
Slovensko zdravstvo je po zaslugi odličnih zdravnikov in srčnih sester zelo kvalitetno, lahko pa iz izkušenj rečem, da vsak od njih dela za dva, saj jih je veliko premalo in njihovo plačilo je prenizko za delo, ki ga opravljajo. Zaradi mene se stvari ne bodo spremenile, lahko pa mi verjamete, da se nimamo česa bati kajti v slovenskem zdravstvu srce še kako močno bije.
Ko smo zdravi mnogokrat znamo čeznje kritizirat, ko pa zbolimo pa brez njih ne moremo.
Za konec lahko rečem le, da sem vesel da slovensko zdravstvo ni takšno, kot nam ga prikazujejo nekateri mediji.
Hvala, nikoli vas ne bom pozabil!
Robert Goličnik
*Zapis objavljamo v celoti in nelektoriran.
