Reka odnesla vse peščene lastovke: po povodnji niti ene ni bilo več
Uničujoča ujma v Sloveniji ni prizadela le ljudi, ampak tudi živali. Mnoge divje ali domače živali so utonile ali ostale brez doma. Tako kot so ljudem na ogroženih območjih prvi na pomoč prihiteli prostovoljni gasilci, gorski reševalci in člani civilne zaščite, so se reševanja živali med prvimi lotili prostovoljci raznih društev za zaščito živali.
Po poplavah 4. avgusta se je na teren ob Savo med Sneberjami in Šentjakobom podal tudi varstveni ornitolog Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) Matej Gamser. Zanimalo ga je, kako je tam preživela rekordno velika kolonija lastovk breguljk, ki jo je prostovoljcem DOPPS letos uspelo urediti s finančno pomočjo Mestne občine Ljubljana.
Žalostni konec lepe zgodbe
Breguljke, znane tudi kot peščene lastovke, gnezdijo v rovih, ki jih skopljejo v strme in neporaščene peščene brežine ob velikih rekah, vendar le na predelih, kamor človek (še) ni posegel in uredil betonskih brežin. Zaradi izginevanja njenega življenjskega prostora je breguljka vedno bolj ogrožena vrsta in je obenem simbol dobre ohranjenosti in prvobitnosti narave. Z lanskih 15 gnezdečih parov na obrežju Save v Šentjakobu se je letošnje poletje njihovo število povzpelo na kar 1300 parov, kar po ocenah DOPPS predstavlja približno polovico celotne slovenske populacije. Po ocenah DOPPS je v Sloveniji do poplav živelo do 2500 parov breguljk.
Gamser je vzpostavitev rekordno velike lastovičje kolonije opisal kot fenomenalno naravovarstveno zgodbo, pri pregledu terena po ujmi pa naletel na grozljivo opustošenje. Voda je odnesla praktično vse gnezdilne stene z gnezdi in pticami vred. »Povodenj je uničila vsa legla letošnje druge gnezditve. Ni jih le poplavila, temveč dobesedno odtrgala. Debelejših skladov finega sedimenta, ki je primeren za kopanje gnezdilnih rovov breguljk, v veliki meri ni več. Tisti, ki so še ostali, so spodjedeni in se bodo najverjetneje kmalu porušili. Struga Save je čisto drugačna, kot je bila, peščenih brežin ni več. Niti ene ptice nisem videl več, vse je odneslo. Prej jih je letalo na stotine ... Ker se je to dogajalo ponoči, so bile tudi odrasle ptice vse v gnezdih in so valile, zato jih je verjetno zelo malo preživelo,« nam je povedal Matej Gamser.
Prostovoljci DOPPS vzdržujejo nekaj 10 metrov peščenih sten in s tem preprečujejo, da bi breguljke, simbolična bitja dobre ohranjenosti nižinskih tokov rek, pri nas izumrle. Na peščenih brežinah odstranijo tujerodne invazivne vrste rastlin in jih očistijo, da se lahko v njih naselijo breguljke. Tega ne počnejo le na Savi, ampak tudi ob drugih rekah.
Niti ene ptice nisem videl več, vse je odneslo. Prej jih je letalo na stotine.
Velika redkost
Tako velika kolonija, kot je bila do začetka avgusta med Sneberjami in Šentjakobom, je velika redkost v evropskem merilu. Ne le, da se je v prvem leglu izleglo ogromno mladičev, do avgusta so tudi uspešno poleteli in, mimogrede, pokončali tudi ogromno komarjev na tistem območju. A ko so bile breguljke med drugo gnezditvijo, je prišla povodenj.
Pri tem ornitolog Gamser opozarja na naravovarstveno plat. »Do vodotokov imejmo zdravo strahospoštovanje. Prepustimo reki njen prostor, vanj ne silimo za vsako ceno. Ob urejanju vodotokov ali poplavnih predelov ne pozabimo, da še zdaleč nismo edini. Priznajmo si: do narave smo zelo malomarni. Ker nanjo gledamo kot na samoumevno in je ne spoštujemo. V isti sapi smo s tem neodgovorni do naših prihodnjih generacij. Če bomo v prihodnosti v skrbi za naše reke uspešni, nam bodo to sporočile breguljke,« je v imenu DOPPS sporočil Matej Gamser.
2500 parov breguljk je do poplav živelo v Sloveniji.
