KONEC JE
Rekorder vleče bolniško že več kot deset let
Dolgotrajnim odsotnostim z dela bo že kmalu odklenkalo. Poleg drugih ukrepov se napoveduje znižanje nadomestila.
Odpri galerijo
LJUBLJANA – Slovenija je poleg Bolgarije edina država v EU, kjer imamo zaposleni pravico do neomejene bolniške odsotnosti, glede na plačo pa prejemamo tudi enega najvišjih nadomestil. Seveda je ob minimalnih ali povprečnih dohodkih bolj težko govoriti o kakšni posebni višini, a kot kaže, bo tudi to kmalu postalo le še spomin na socialno državo. Ta namreč ugotavlja, da jo bolni državljanke in državljani preveč stanejo in da bo treba nekaj storiti.
Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) so v sklopu analize zdravstvenega absentizma v Sloveniji, kot se reče bolniški odsotnosti bolj učeno, opozorili na izjemno bliskovito rast stroškov za bolniške odsotnosti. Pri tem je generalni direktor zavoda Marjan Sušelj poudaril, da se od leta 2015 skokovito povečuje število dolgotrajnih odsotnosti, ki gredo v breme ZZZS. Zaradi tega so se stroški za bolniške odsotnosti od leta 2010, ko so znašali dobrih 222 milijonov evrov, povečali na 314 milijonov evrov v letu 2017. "Več sredstev za nadomestila za bolniško odsotnost pomeni manj sredstev za zdravstvene storitve," je razložil.
Zaradi tega izjemnega naraščanja so na ZZZS opravili več analiz in ugotovili, da so za ogromne stroške "krivi" predvsem starejši zaposleni. Stroški za izplačilo bolniških odsotnosti za starejše od 55 let so pred 11 leti predstavljali 15 odstotkov proračuna za bolniške, leta 2016 pa že 27. Konec leta 2017 so na ZZZS zabeležili 7065 bolniških staležev, ki so trajali več kot eno leto, najdaljši so celo presegli deset let. A čeprav so sočasno ugotavljali, da je povečanje posledica pokojninske reforme, saj se s podaljševanjem delovne dobe povečuje število starejših zaposlenih, vse kaže, da so tako urejeni bolniški odsotnosti šteti dnevi.
Delodajalci se seveda zavedajo, da je rešitev tega vprašanja stvar socialnega dialoga in pogajanj, da restriktivni ukrepi ne bodo dovolj in da bo morala država še veliko narediti za promocijo zdravja, izobraževanje in preventivo ter prilagajanje delovnih mest starejšim. Pri tem Čerinova pove, da so v zasebnem sektorju v zadnjih letih vlagali precej sredstev in napora v promocijo zdravja na delovnem mestu in da so rezultati že vidni. "Tako lahko danes ugotovimo, da je vrednost izdatkov za bolniško odsotnost v breme ZZZS v predelovalni dejavnosti, v kateri je zaposlenih okoli 190.000 delavcev, nižja od izdatkov za zaposlene v širšem javnem sektorju (okoli 69 milijonov v predelovalni dejavnosti in okoli 74 milijonov v javnem sektorju).
Kot vemo, je predlog zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki ureja to področje v koalicijskem usklajevanju, zato še ne moremo vedeti, kakšne bodo spremembe bolniške odsotnosti, zagotovo lahko rečemo le, da nikoli več ne bodo takšne, kot so bile do zdaj.
Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) so v sklopu analize zdravstvenega absentizma v Sloveniji, kot se reče bolniški odsotnosti bolj učeno, opozorili na izjemno bliskovito rast stroškov za bolniške odsotnosti. Pri tem je generalni direktor zavoda Marjan Sušelj poudaril, da se od leta 2015 skokovito povečuje število dolgotrajnih odsotnosti, ki gredo v breme ZZZS. Zaradi tega so se stroški za bolniške odsotnosti od leta 2010, ko so znašali dobrih 222 milijonov evrov, povečali na 314 milijonov evrov v letu 2017. "Več sredstev za nadomestila za bolniško odsotnost pomeni manj sredstev za zdravstvene storitve," je razložil.
7065
dolgotrajnih bolniških staležev so našteli.
dolgotrajnih bolniških staležev so našteli.
Zaradi tega izjemnega naraščanja so na ZZZS opravili več analiz in ugotovili, da so za ogromne stroške "krivi" predvsem starejši zaposleni. Stroški za izplačilo bolniških odsotnosti za starejše od 55 let so pred 11 leti predstavljali 15 odstotkov proračuna za bolniške, leta 2016 pa že 27. Konec leta 2017 so na ZZZS zabeležili 7065 bolniških staležev, ki so trajali več kot eno leto, najdaljši so celo presegli deset let. A čeprav so sočasno ugotavljali, da je povečanje posledica pokojninske reforme, saj se s podaljševanjem delovne dobe povečuje število starejših zaposlenih, vse kaže, da so tako urejeni bolniški odsotnosti šteti dnevi.
Delodajalci bi več omejitev
Iz vrst delodajalcev namreč prihajajo opozorila, da na višino izdatkov vpliva predvsem nerestriktivna slovenska zakonodaja. Kot nam je povedala Tatjana Čerin, predsednica upravnega odbora ZZZS iz vrst delodajalcev, bi morala tudi Slovenija, tako kot večina držav v EU, uvesti najmanj en čakalni dan v breme zavarovanca, poleg tega bi morali višino nadomestila bolj vezati na razlog za koriščenje bolniške odsotnosti in njeno trajanje. "Se pravi, če je bolniška odsotnost posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni 100-odstotno nadomestilo, če je razlog bolezen, nižje nadomestilo, če je razlog poškodba zunaj dela še bistveno nižje, še manj pa, če gre za poškodbe in bolezni, ki so vezane na rizične aktivnosti, ekstremne športe..."Delodajalci se seveda zavedajo, da je rešitev tega vprašanja stvar socialnega dialoga in pogajanj, da restriktivni ukrepi ne bodo dovolj in da bo morala država še veliko narediti za promocijo zdravja, izobraževanje in preventivo ter prilagajanje delovnih mest starejšim. Pri tem Čerinova pove, da so v zasebnem sektorju v zadnjih letih vlagali precej sredstev in napora v promocijo zdravja na delovnem mestu in da so rezultati že vidni. "Tako lahko danes ugotovimo, da je vrednost izdatkov za bolniško odsotnost v breme ZZZS v predelovalni dejavnosti, v kateri je zaposlenih okoli 190.000 delavcev, nižja od izdatkov za zaposlene v širšem javnem sektorju (okoli 69 milijonov v predelovalni dejavnosti in okoli 74 milijonov v javnem sektorju).
Veliko dolgotrajnih odsotnostiZanimivo je, da smo po skupnem odstotku bolniškega staleža, torej kratkotrajnega in dolgotrajnega, v zlati evropski sredini, celo boljši smo od Belgije, Švedske in Češke, slabši pa od Avstrije, Nemčije, Velike Britanije in Francije. A medtem ko kratkotrajne bolniške odsotnosti, ki so v breme delodajalca, celo rahlo upadajo, skokovito in nezadržno naraščajo dolgotrajne, torej daljše od 30 dni in v breme države oziroma ZZZS.
Največ eno leto!
In kako bi se delodajalci lotili dolgotrajnih bolniških odsotnosti? "Tudi to je stvar socialnega dialoga in pogajanj. Vendar bi moral biti ta razpon med šestimi meseci in največ enim letom. Seveda so zdravstvene situacije zavarovancev zelo različne. Oceno, ali je zdravljenje za zavarovanca zaključeno, mora prevzeti stroka, vendar bolj odgovorno in hitreje, kot to dela zdaj. Slediti morata učinkovita medicinska in poklicna rehabilitacija in glede na ugotovljeno delovno sposobnost zavarovanca tudi čim hitrejša vrnitev na delo."Kot vemo, je predlog zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki ureja to področje v koalicijskem usklajevanju, zato še ne moremo vedeti, kakšne bodo spremembe bolniške odsotnosti, zagotovo lahko rečemo le, da nikoli več ne bodo takšne, kot so bile do zdaj.