Reševanje ugrabljenega Slovenca: Veliko gre lahko narobe

LJUBLJANA – Sindikat pomorščakov Slovenije ni v stiku s švicarskim podjetjem Massoel Shipping, s katerega ladje so ugrabili 12 pomorščakov, med njimi tudi Slovenca. »To imata čez MZZ in švicarski sindikat. Za ugrabitev sem slišal iz medijev,« je povedal predsednik Sindikata pomorščakov Slovenije Andrej Utenkar. »Vedno se to dogaja nekomu drugemu, tokrat pa tudi Slovencu,« pravi Utenkar. Morda gre celo za koga, ki ga pozna, a tega ne ve. »Ne vemo, kdo je ugrabljeni. V takih zadevah so informacije omejene, ladjarji zadevo diskretno rešujejo, ne le iz spoštovanja do družin ugrabljenih, ampak tudi zaradi varnosti pomorščakov. Ladjarji v takih primerih najamejo osebe, ki so specializirane za pogajanja, za katera pa se ne more vedeti, kako dolgo bodo trajala.«




Nigerijska vojska je v ponedeljek sporočila, da sodeluje z Interpolom, da bi izsledili in rešili 12 ugrabljenih članov posadke, ki so jih, sodeč po preliminarni preiskavi sobotnega incidenta, okoli 80 kilometrov od otoka Bonny ob obali Nigerije ugrabitelji odpeljali na kopno. Utenkar upa, da bodo situacijo skušali rešiti s pogajanji in ne reševanjem: »Upam, da ne pride do reševalne akcije in da se bodo mogli dogovoriti. Pri reševalnih akcijah je namreč velika verjetnost, da gre kaj narobe.«

Neuspešni napadi na slovenske ladje 

Kakšnega podobnega primera ugrabljenega slovenskega pomorščaka doslej ni bilo, pravi Utenkar, so pa bili napadi na ladje Splošne plovbe. Omenil je napad na ladji Postojna in Ariela pred leti v Adenskem zalivu ob obali Somalije, kjer pa so v zadnjem času napadi v upadu. »Na srečo ti  napadi niso bili uspešni, verjetno zato, ker je posadka pravilno reagirala, v bližini so bile spremljevalne ladje, ki so pomagali napad odbiti.« Ob tem posebej poudarja, da to nikakor ne pomeni, da v primeru ladje MV Glarus posadka ni pravilno reagirala, poleg tega je bila ladja zaščitena z žico, a tudi to ni pomagalo. 

Pomorščaki niso oboroženi

Posadke imajo jasna navodila, kaj morajo narediti, da preprečijo vstop na ladjo nepooblaščenim osebam: »Tako se med drugim poveča straža tudi v pristaniščih, vendar nobeno varovanje ni 100-odstotno.« Na ladjah ni orožja, kar je po Utenkarjevem mnenju pravilno, lahko pa ladjarji najamejo varovanje za svoje ladje. Vendar pa so, kot je povedal Utenkar, nevarna samo nekatera območja, kjer prihaja do takšnih in podobnih napadov. Se pa to spreminja. Tako so letos dobili okrožnico, da je eno takšnih območij ob obali Jemna (zaradi tamkajšnje vojne), to pa so morali uskladiti tudi v kolektivni pogodbi. Mornarji, ki plujejo na teh območjih, imajo nekatere bonitete.


Motiv takih ugrabitev je denar. »To so bile že zdavnaj problematične države, kriminala je veliko. Lagos že v preteklosti ni bil hec, še pred pojavom piratov ni bil hec sprehajati se po mestu. Leta 1985, ko sem še plul, smo Abidžanu v Slonokoščeni obali rekli afriški Pariz. Pred 10 leti je bilo mesto že veliko  nevarnejše. Situacija se slabša. Ni bilo nenavadno, če si na ladjo dobil slepega potnika. Ljudje so ubogi, iščejo srečo drugje. Tudi pirati veliko tvegajo, ko napadejo tako veliko ladjo. Revščine je veliko, ljudje pa so obupani,« je dejal Utenkar. Po svetovnih morjih po njegovih podatkih pluje nekaj sto Slovencev, kar je precej manj kot Hrvatov, kjer govorimo o nekaj tisoč, in pa Filipincev (večina ugrabljenih z MV Glarus je Filipincev). Za ladje, kot je MV Glarus, ki so dolge okoli 190 metrov, je običajno, da je na njih okoli 20 članov posadke, saj so ladje precej avtomatizirane, medtem ko je bilo pred leti na njih 30 do 40 članov posadke.