Resnični videz Prešerna ne bo nikoli znan (FOTO)

Večna dilema o portretu Franceta Prešerna, ki se je rodil leta 1800, pesnikovi pravi podobi, torej, ne bo nikoli razrešena. Upodabljali so ga številni slovenski umetniki, slikarji, ilustratorji, kiparji in celo ustvarjalci stripov. Nobena portretna podoba ni na Slovenskem vzbudila toliko polemik, toliko različnih mnenj, priznanj in zavrnitev kot Prešernova, meni umetnostni zgodovinar dr. Cene Avguštin: »Nasprotujoči si pogledi na pesnikov zunanji videz, ki segajo vse od Goldensteinove upodobitve​, naslikane po spominu in pripovedovanju, so povzročili brez števila odmevov s strani posameznikov in občinstva.«

Marjan Belec, Prešeren na Glavnem trgu v Kranju, olje, platno.

Damir Globočnik, doktor umetnostne zgodovine in zgodovine, muzejski svetnik Gorenjskega muzeja in likovni kritik, velja za vodilnega proučevalca upodobitev Prešerna. Poleg knjige Pesnikova podoba s podnaslovom O portretih dr. Franceta Prešerna 1850–1952 je leta 2005 na to temo opravil doktorat z naslovom Dr. France Prešeren in njegova podoba v slovenski likovni umetnosti.

V oporo prva dva portreta

Za pesnikove podobe pravi, da so zagotovo eden najbolj neobičajnih motivnih problemov slovenske likovne umetnosti in kulturne zgodovine. Dodaja, da nastajajo že poldrugo stoletje, kar je vse lepo in prav, saj se vendar spodobi, da imamo Slovenci na voljo primerno število reprezentančnih pesnikovih »portretov«. Problem nastopi ob soočenju z dejstvom, da se je Prešeren izogibal portretiranju oziroma fotografiranju, tako da svojim častilcem – ni povsem jasno, ali hote ali nehote – ni zapustil verodostojnega portreta.

Elko Justin, V Langusovi delavnici.

Miha Maleš, Prešeren, Sonetni venec, linorez.

Dunja Kofler, ilustracija iz knjige Sonetni venec.

»Nekoč so se likovniki samoiniciativno odločali za upodabljanje pesnika in njegovih pesmi, vendar pa ta danes ni več v središču njihove pozornosti,« pove ddr. Globočnik: »Običajno se prebudijo ob kakih obletnicah ali dogodkih, ki so povezani s pesnikom, in potem znova nastajajo slike, kipi ali ilustracije v nekem drugem času in so kot take znova zelo zanimive.«

Rudolf Španzel, Prešernov portret za bankovec za 1000 tolarjev.

Muzejski svetnik in likovni kritik ter dvakratni doktor znanosti tokrat ni imel lahkega dela. Pravi, da so pesnika poskušali upodobiti številni slikarji in kiparji: »Z gotovostjo lahko trdimo, da je bil po spominu naslikan samo Goldensteinov portret. Ta je nastal v letu po Prešernovi smrti, medtem ko naslednja znana Prešernova upodobitev, litografija neznanega avtorja, ki je bila leta 1866 objavljena v prvi posmrtni izdaji Poezij, že vzbuja naše dvome. Likovni umetniki, ki so sledili, so se hočeš nočeš morali opreti na ta dva prva pesnikova portreta. V pomoč so jim bili tudi bolj ali manj podrobni, povedni in zanesljivi opisi pesnikove zunanjosti ter fotografije njegovih sorodnikov. Mnogi likovniki so se namenoma izogibali zgledovanju po že znanih portretnih interpretacijah, kajti želeli so izoblikovati domišljijsko pesnikovo telesno in zlasti duhovno podobo, ki so jo razbirali v njegovi poeziji.«

Na Gasparijevi razglednici

Hinko Smrekar, Prešeren in Čop, risba.

Maksim Gaspari (1883–1980), ki je občasno pisal pesmi in spadal med Prešernove občudovalce, je najbrž prvi upodobil pesnika prešerne volje v spremstvu lepega dekleta. »Motiv velja za enega najpopularnejših domišljijskih pripovednih pesnikovih predstavitev,« pravi Globočnik. »Na Gasparijevi razglednici dekle v imenu hvaležnih Slovenk Prešernu v gumbnico zatika nagelj. Prizor, zamišljen pred značilno slovensko veduto s cerkvico na hribčku, obkroža okvir iz secesijsko stilizirane ljudske ornamentike. Osrednji motiv okvirja predstavlja niz štirinajstih src, v katera je Gaspari zapisal začetke pesnitev Sonetnega venca. Gasparijev tedanji dobrotnik, kamniški živinozdravnik in zbiralec umetnin dr. Josip Nikolaj Sadnikar, je risbo leta 1905 izdal na razglednici.«

Platno Marjana Belca (1918–2001) prikazuje pesnika na današnjem kranjskem Glavnem trgu. Druga in zanimiva je njegova upodobitev Prešernov Kranj iz leta 1996, na kateri je predstavljena skupina sprehajalcev, ki se vrača iz Gaštejske gostilne proti Kranju.

Hinko Smrekar (1883–1942) je najbolj znan kot avtor vrste drznih satiričnih ilustracij, imenitnih portretnih karikatur, grafik in ilustracij. Leta 1942 je odlično upodobil Prešerna in Matijo Čopa ter leta 1940 Prešerna v Peklu.

Ne gre spregledati prispevka ilustratorja, risarja in grafika Elka Justina (1903–1966), ki je leta 1937 pripravil deset pretanjenih perorisb s prizori iz Prešernovega življenja in uvodno risbo Prešernove silhuete, objavljenih pa je bilo samo osem. Med drugim je upodobil Prešerna v družbi literarnega mentorja Čopa, tesnega prijatelja Andreja Smoleta, slikarja Matevža Langusa, Julije in Ane Jelovškove. Pri Čopu in Smoletu se je oprl na Langusova portreta obeh Prešernovih prijateljev.