GROŽNJE SLOVENSKIM ŠOLAM

Resno opozorilo varstvoslovca: Bodo napadalci naslednjič udarili brez najave?

»Čakanje na konec dneva v upanju, da se ne bo nič zgodilo, je nedopustno,« poudarja poznavalec s 30-letnimi izkušnjami v policiji Silvo Salčnik.
Fotografija: »Če se za nogometne tekme lahko skličejo posebne policijske enote, bi morali enako resno obravnavati grožnje našim otrokom,« je poudaril. FOTO: Gettyimages
Odpri galerijo
»Če se za nogometne tekme lahko skličejo posebne policijske enote, bi morali enako resno obravnavati grožnje našim otrokom,« je poudaril. FOTO: Gettyimages

Po grožnjah, ki so v ponedeljek povzročile preplah v slovenskih šolah in vrtcih, je Silvo Salčnik, diplomirani varstvoslovec z več kot 30-letnimi izkušnjami v slovenski policiji, opozoril na pomanjkljivosti varnostnih ukrepov na šolah. Salčnik, ki je oče dveh šoloobveznih otrok, je v svojem zapisu izpostavil vprašanja, povezana z varnostjo otrok in učiteljev ter učinkovitostjo trenutnih ukrepov.

Zaklepanje šol ni univerzalna rešitev

Salčnik se je kritično odzval na prakso zaklepanja vhodnih vrat, ki jo izvajajo nekatere šole kot preventivni ukrep. Po njegovem mnenju ta ukrep sam po sebi ni zadosten, saj številni pretekli incidenti, tako v Sloveniji kot v tujini, kažejo, da zaklepanje ni preprečilo nasilnih napadov. »Gre za metanje peska v oči,« je zapisal in dodal, da so tovrstni ukrepi pogosto neustrezno zasnovani in slabo izvedeni.

Prav tako je opozoril na težave, ki jih zaklepanje povzroča staršem. Po njegovih besedah so šole pogosto stroge do staršev, ki želijo dostopati do otrok, medtem ko zaklenjena vrata ne morejo ustaviti potencialnih napadalcev.

image_alt
To je vsebina grozilnega pisma, ki naj bi ga prejele šole: »Ne morem biti mirna ...«

Sistematičen pristop k varnosti šol

Varstvoslovec je v svojem zapisu izpostavil potrebo po celovitem in sistematičnem pristopu k varnosti na šolah. Med predlaganimi rešitvami je omenil namestitev varnostnih kamer na šolah in v njihovi okolici, tipke za paniko in alarmne naprave, ki bi omogočile hitro ukrepanje. Prav tako bi morali usposobiti varnostnike, ki bi znali reagirati v primeru nevarnosti, še poudarja. Učitelje in učence pa bi morali po njegovem izobraževati o prvih ukrepih ob nevarnosti ter prepoznavanju nenavadnega vedenja.

Prav tako je poudaril, da zgolj obveščanje policije ob grožnjah ni dovolj. Policijske enote so preobremenjene, kar lahko v kriznih situacijah povzroči zamude.

Dvojna merila pri odzivanju na grožnje?

Salčnik je opozoril na nedoslednosti pri odzivanju na grožnje. Starši so bili o grožnjah obveščeni šele zvečer, medtem ko so bile nekatere šole evakuirane že zjutraj. Po njegovem mnenju bi morali biti starši in učitelji prvi, ki bi prejeli tovrstna obvestila.

»Če se za nogometne tekme lahko skličejo posebne policijske enote, bi morali enako resno obravnavati grožnje našim otrokom,« je poudaril in dodal, da terorizem ne izbira žrtev in sredstev.

Salčnik je svoje razmišljanje zaključil z opozorilom, da zgolj čakanje na morebitne dogodke brez ustrezne pripravljenosti ni sprejemljivo: »Se je kdo vprašal, ali 'nekdo' ob takšnih najavah morda le testira našo pripravljenost in bo naslednjič udaril brez najave?«

Njegov apel je jasen: slovenski šolski sistem potrebuje celovite varnostne protokole, ki bodo ščitili otroke in zaposlene ter omogočili učinkovito odzivanje na krizne situacije. 

Celoten zapis lahko preberete v spodnji objavi (počakajte nekaj trenutkov, da se naloži):

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije