Restavrator rešuje dediščino preteklosti (FOTO)

V mestu ob reki Paki že več kot stoletje kot dobro ime velja rodbina Kumer, ki je začela svojo kreativnost in dala pečat kraju ter Šaleški dolini z zidarsko in gradbeno obrtjo že v prejšnjem stoletju. Zadnjemu mojstru Martinu Kumru ter ženi Mariji sta se rodila Martin mlajši in Milojko, ki je že v času osnovnega šolanja v Šoštanju kazal posebne talente in neobičajne interese. Najprej je odšel po svetu, nato pa se je našel v posebno redki stroki, ki mu je bila za vse življenje strokovno in umetniško izhodišče za pestro in ustvarjalno življenje.
 

Vesten kot hrček

Pred dnevi si je znani Šoštanjčan, restavrator, kipar, slikar in iskriv sogovornik Milojko Kumer naložil sedmi križ. Rodil se je leta 1951, mladost je preživel pri starših, ki so mu vcepili delovne navade in prve strokovne usmeritve. Milojko je v genih prinesel posebno nadarjenost za umetniško izražanje, praktično delo, gospodarnost ter človeške vrednote in takoj po osnovnem šolanju ga je življenjska pot odnesla v Anglijo in nato v avstrijski St. Paul. To je očetu prekrižalo račune, Milojko pa je trmasto vztrajal, usposobil se je za vzdrževanja avtomobilov. Odločilno pa je bilo šolanje v Celju z opravljanjem obrtnega izpita za restavratorstvo pri mojstru Križniku v Šentjurju. Že zgodaj ga je pritegnilo tudi zbirateljstvo starin. V tem je postal iznajdljiv in vesten kot hrček, uporabne in okrasne predmete najprej restavrira in uporabi, vgradi v nove sklope ali prostore, ki jim vdihne stilske ali upodobljene etnografske detajle. Za svoja dela je bil večkrat nagrajen, prejel je številna priznanja v Šaleški dolini in širše. Poleg ustvarjanja umetniških del v lesu je v poznejšem obdobju opravljal tudi številne rekonstrukcije, restavriranja in konserviranja objektov, predmetov in stavbnega pohištva. V sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije mu je uspelo ohraniti vrsto etnoloških zbirk in dediščinskih predmetov ter objektov. Kumer je bil ustanovni član Šaleških likovnikov, bil je tudi večletni kiparski oz. rezbarski mentor Male kiparske Napotnikove kolonije. Skozi leta ustvarjanja si je pridobil vrhunska restavratorska in rezbarska znanja. Te veščine je vgrajeval v številne objekte zgodovinske vrednosti. Svoje mojstrstvo in sledi je pustil v več krajih Slovenije ter v Avstriji in Nemčiji. V okviru projektov stavbne dediščine je restavriral celotne komplekse in ključne detajle Kavčnikove domačije v Zavodnjah, Juneževo domačijo v Rogaški, Škrabčevo domačijo pri Ribnici, hišo na Dvoru kulinarike Jezeršek na Brniku, eko muzej Gvida Omladiča v Slatini v Šmartnem ob Paki, Drabosnjakov dom ob Vrbskem jezeru, cerkev sv. Lovrenca v Vuhredu idr. Ne nazadnje je restavriral znamenito staro, a moderno domačo hišo Kumrovih, ki jo je moral najprej odkupiti od občine Šoštanj, da je ne bi podrli za pridobitev nove gradbene parcele. Milojko pa je restavriral mnoga znamenita slikarska dela, dragocene velike grajske okvirje slik, neprecenljive pohištvene kose in fotelje dvorcev in graščin, a se še danes loti tudi slikarske umetnosti za svoj gušt, kot je dejal. Kot restavrator orožja, posebno starih pušk risanic, dolgoletni član Lovske družine Smrekovec s svojim aktivnim udejstvovanjem širi in neguje tradicijo lovstva v dolini in Sloveniji. S svojimi deli najbolj reprezentativno postavlja spomenik Šoštanju, Šaleški dolini ter širšemu slovenskemu prostoru.