Revizija računskega sodišča razkriva, kaj je krivo za pomanjkanje zdravnikov

»Ministrstvo za zdravje in Zdravniška zbornica Slovenije nista bila učinkovita pri skrbi za učinkovit vstop zdravnikov na trg dela, poleg tega pa ni bilo mogoče potrditi, da sta bila učinkovita pri izboljševanju razmerja med potrebnim in razpoložljivim številom zdravnikov.« Do takšnih ugotovitev prihaja računsko sodišče, ki je izvedlo revizijo učinkovitosti vstop zdravnikov na trg dela v obdobju od začetka leta 2008 do 30. 9. 2019. Revizijo so izvedli na podlagi številnih opozoril zdravniške stroke v zadnjih letih, da v Sloveniji primanjkuje zdravnikov, še posebej zdravnikov družinske medicine.

Računsko sodišče je od ministrstva za zdravje zahtevalo izvedbo devetih popravljalnih ukrepov in mu podalo 11 priporočil za izboljšanje vstopa zdravnikov na trg dela.

​

Pod drobnogled so vzeli poslovanje Ministrstva za zdravje in Zdravniške zbornice Slovenije in preučili njihovo poslovanje v zvezi z zagotavljanjem učinkovitega vstopa zdravnikov na trg dela in s tem izboljševanja razmerja med potrebnim in razpoložljivim številom zdravnikov. Ključno je bilo vprašanje, ali sta omenjena organa poskrbela da so dejanske potrebe znane in ali so uspešno poskrbeli za to, da so bili razlogi za pomanjkanje uspešno odpravljeni oz. se odpravljajo. »Računsko sodišče je namreč ugotovilo, da Ministrstvo za zdravje in Zdravniška zbornica Slovenije nista poskrbela za ugotavljanje dejanskih potreb po zdravnikih niti za ugotavljanje razlogov za morebitno pomanjkanje zdravnikov v okviru posameznih specialnosti. Zaradi tega tudi nista mogla poskrbeti za to, da bi se razlogi za domnevno pomanjkanje zdravnikov uspešno odpravljali,« ugotavlja računsko sodišče.

Glavni razlog za njihovo neučinkovitost pa naj bi bil ta, »da ni mogoče ugotoviti dejanskih obstoječih zdravniških kapacitet niti ni mogoče oceniti potreb po dodatnih zdravnikih. Noben deležnik namreč ne ugotavlja, koliko efektivnih ur zdravniškega dela na mesec opravi posamezni zdravnik v okviru različnih oblik izvajanja zdravniške službe in pri različnih izvajalcih v mreži javne zdravstvene službe.« Ugotavljajo, da ne obstaja podatkov o tem, koliko je vsak posamezni zdravnik v zdravniški službi dejansko aktiviran, prav tako pa ni vzpostavljenega ustreznega sistema ocenjevanja potreb po zdravnikih.

Sistem neučinkovit in ne odraža dejanskih potreb

Ugotovili so tudi, da so bili postopki za določanje specializacij neučinkoviti, saj ni bilo mogoče potrditi, da so bile določene tiste vrste in tako število posameznih vrst specializacij, po katerih so bile dejanske potrebe.

»Ministrstvo za zdravje v 12-letnem obdobju ni poskrbelo za pripravo realnih zdravniških standardov in normativov, ki bi temeljili na izvedenih analizah dejanskih in možnih obremenitev zdravnikov in bi predstavljali eno od temeljnih podlag za oblikovanje mreže javne zdravstvene službe. Namesto tega je prepustilo pripravo zdravniških standardov in normativov Zdravniški zbornici Slovenije in sindikatov,« so zapisali v poročilu in dodali, da so ti zdravniške standarde, ki temeljijo na glavarinskem sistemu, sprejeli leta 2011 v Modri knjigi standardov in normativov zdravnikov in zobozdravnikov, Ministrstvo za zdravje pa jih je zaradi sočasnih stavk zdravnikov potrdilo, čeprav so bili pomanjkljivo pripravljeni in čeprav ni proučilo pričakovanih učinkov njihovega sprejetja na vzdržnost zdravstvenega sistema. »Poleg tega tudi ni potrdilo, da so zdravniški standardi in normativi iz modre knjige, ki temeljijo na glavarinskem sistemu, realni in objektivni ter da predstavljajo ustrezno osnovo za ugotavljanje potreb po dodatnih zdravnikih in s tem ustrezno izhodišče za odpravljanje domnevnih preobremenitev nekaterih zdravnikov. Računsko sodišče je v reviziji na podlagi analize obremenitev družinskih zdravnikov ocenilo, da glavarinski količniki ne odražajo nujno realnega stanja glede obremenitve posameznega zdravnika. To je pomembno predvsem zato, ker je Ministrstvo za zdravje dopustilo, da je na glavarinski sistem vezana večina postopkov (kot na primer pravica zdravnikov do odklanjanja zavarovanih oseb, nagrajevanje zdravnikov, sporočanje potreb izvajalcev zdravstvene dejavnosti po zdravnikih v okviru postopkov določanja števila in specializacij).«

Na koncu so še zapisali, da kljub javnim opozorilom o alarmantni preobremenjenosti predvsem družinskih zdravnikov ministrstvo za zdravje v 12 letih ni načrtovalo in izvedlo nobene prepotrebne aktivnosti v zvezi z ugotovitvijo dejanskega stanja glede obremenitev zdravnikov in ukrepanja za odpravo takega stanja.