Rezultati preverjanja znanja so porazni

Državni izpitni center je 2. julija objavil prve analize nacionalnega preverjanja znanja (NPZ) v nedavno zaključenem šolskem letu. Rezultati so znova porazni, saj so učenci pri slovenščini v povprečju dosegli 45,9 odstotka možnih točk (v 6. razredu) in 56,4 odstotka (v 9. razredu). Še nekoliko slabše je pri matematiki. Mnogi se sprašujejo, kakšen je smisel preverjanja, kjer so že leta zapovrstjo rezultati tako slabi.

»Ravnatelji smo že leta opozarjali na vprašljivost upravičenosti zelo velikih finančnih vložkov v formativno preverjanje, kar NPZ v resnici je. Rezultati so zaradi vprašljive resnosti angažmaja učencev pri pristopanju k NPZ dvomljive teže in zato je izvajanje kakršnih koli sklepov iz tako doseženih rezultatov povsem neustrezno,« je za Slovenske novice povedal Gregor Pečan, ravnatelj Gimnazije in srednje šole Kočevje ter nekdanji predsednik Združenja ravnateljev in ravnateljic.

Nesprejemljive razlike med predmeti

Poleg neresnosti učencev glede preverjanja omenja tudi »zelo neenak pristop različnih predmetnih skupin«, na kar je opozarjal že pred leti, »tudi na sejah Strokovnega sveta za splošno izobraževanje RS«. Meni, da je povsem nesprejemljivo, da so lahko med rezultati posameznih predmetov razlike tudi do 20 odstotkov.

»Pri statistično tako velikih vzorcih bi ob ustreznem delovanju predmetnih skupin razlike morale biti bistveno manjše in rezultati bi morali slediti Gaussovi razporeditvi. Pa ni nikdar tako. Zgodilo se je celo, da je od skoraj 17.000 devetošolcev, ki so pisali NPZ, samo ena (1) učenka dosegla maksimalno število točk, pa je predsednik še naprej zatrjeval, da je z NPZ vse v najlepšem redu,« je poudaril dolgoletni ravnatelj. Doda še, da NPZ gotovo ni realen prikaz znanja šolarjev. »Na žalost tudi zaključne ocene, pridobljene po posameznih šolah, niso. Zelo so me kritizirali, ko sem kot prvi že pred petimi leti začel opozarjati, da je povprečna ocena v slovenskih osnovnih šolah krepko čez 4,« je kritičen. Petice se v zaključnih razredih OŠ, kot pravi, brez vsakega dvoma delijo nekritično.

Dušan Merc je kritičen. In oster. FOTO: Tomi Lombar

»To je problem, zaradi katerega je vsaj v veliki meri nastal NPZ,« pa meni nekdanji ravnatelj in pisatelj Dušan Merc. »Šola ne diferencira, ni pravi kazalnik ne znanja ne sposobnosti. Vse šole so bolne, pritiski staršev, politike, šibke osnovne pedagogike, neznanja ravnateljev in osebja ...«

Merc je to, da je ministrstvo za šolstvo pripravilo 306 točk za spremembo sistema, komentiral brez dlake na jeziku: »So popolnoma nori, zmešani, bedasti!« Dvomi, da bi minister znal na pamet našteti vsaj prvih deset. »In na kakšnih raziskavah je sedaj ta norost? Bo strokovni svet kaj rekel ali so si tam izmislili to oslarijo?« se sprašuje.

Tudi sam meni, da so NPZ problematični – po njegovem bi bilo treba »vse skupaj opustiti«. Sprašuje se, ali tisti, ki sestavljajo preverjanja, sploh vedo, kakšen je cilj tega. »Vsekakor očitno to področje na ministrstvu obvladuje poseben in močan lobi, ki si neprestano izmišlja nove in nove prijeme, da obstaja in se širi, teoretizira.«

Pravi, da ne more presoditi, ali NPZ prikazujejo realen odraz znanja osnovnošolcev, ker primerjalnih rezultatov in študij ni. »Strokovno usposobljeni raziskovalci nimajo politične moči, da bi sploh povedali, kaj je narobe.« Sam bi ta preverjanja takoj ukinil. »Enourno pisanje testa, ki preverja vse, samo znanja ne, nima smisla,« je sklenil.