Ribe rešujejo iz srca požiralnika

Tako kot lovske družine v svojih revirjih skrbijo za divjad, so ribiči tisti, ki nadzorujejo stanje rib v naših potokih, rekah in jezerih. V Ribiško zvezo Slovenije je včlanjenih 64 Ribiških družin (RD), ribičev pa je okoli 35.000. Ribiške družine so bile na lokalno pobudo ustanovljene za ohranjanje narave in ribjih populacij, promocije ribiške kulture in tradicije in podobnega. Toda Ribiška družina Cerknica je bila 1. julija 1956 ustanovljena z namenom, da rešuje ribe pred poginom na presihajočem Cerkniškem jezeru.

Verjetno si nobeni ribiči v Sloveniji niso tako blizu z naravo in jezerom kot prav Cerkničani, saj je spremljanje vodostaja Cerkniškega jezera ena njihovih glavnih nalog spomladi, ko jezero presahne in ribe dobesedno ostanejo na suhem.



Že pogled na njihovo spletno stran pove, kako jih skrbi za ribe v jezeru. Na vrhu preberemo: V pripravi reševanja. Bližamo se trenutku, ko bo jezero kmalu suho. Vodostaj hitro upada in Rešeto ter Vodonos bosta kmalu brez vode. Današnji vodostaj je kazal 167 cm. Pretekli teden je presahnilo Retje in ducat ribičev se je z vedri napotilo v srce požiralnika, kjer so se v zadnjih ostankih blatnih mlak premetavale ribe, saj niso imele več kam zaplavati.

Ribiči so rešili veliko mladih šlajnov, krapov in nekaj potočnih postrvi.



Pa tudi nekaj podmerskih ščuk. Kot nam je povedal predsednik RD Cerknica, jih je letos jezero spet malo prehitelo. »Trenutno je sušno obdobje in ni vode, zato je presahnilo prej kot običajno. Enako se je zgodilo lani, ko je presahnilo pozimi in smo reševali ribe pozimi, kar je bilo težavno, saj jih je veliko ostalo pod ledom.«
 

V vseh letnih časih

Sicer RD Cerknica šteje 150 članov, od tega je aktivnih 120 ribičev. Sliši se veliko, a za reševanje rib nikoli preveč. »Ker Cerkniško jezero presahne od tri- do štirikrat na leto, jih moramo reševati pozimi, spomladi, poleti, nato se spet za kakšen mesec napolni in ponovimo vajo oktobra, ko voda spet odide! Za to imajo v okviru družine organiziranih 14 ekip, vsako od njih sestavljajo vodja, pomočnik in pa od pet do šest ribičev. »Vseskozi budno spremljamo vodostaj vode, ki lahko v enem dnevu naraste za dva metra, in nato upada za 20 centimetrov na dan.«



In koliko rib poberejo ob enem reševanju? »To je zelo odvisno od vodne površine pri požiralniku in časa, ali se ribe drstijo ali ne. Vsako leto pa poberemo in rešimo iz jezera od 10 do 15 ton rib, ki jih spustimo v ribnik Rešeto. To je del jezera, kjer so leta 1956 zgradili pregrado in je voda od takrat v njem presahnila le enkrat samkrat.« In kaj bi se zgodilo, če jih ne bi reševali. »V desetih do dvajsetih letih bi bilo jezero prazno.« Cerkniški ribiči, ki poleg jezera in pritokov skrbijo še za Bloško jezero in Rakov Škocjan, so med svojimi ribami najbolj ponosni na potočno postrv. »Naša potočna postrv je genetsko čista in od leta 2016 strogo zavarovana, zato je ne lovimo.«