RIBE IZ JADRANA
Ribič Radin: Prav malo nas briga, kar se dogovarjata Italija in Hrvaška
Hrvaška in italijanska izključna ekonomska cona bosta slovenskim ribičem odvzeli možnost lova v odprtem morju, ker ga ne bo več. Kaj o tem menijo slovenski ribiči?
Odpri galerijo
Slovenskim ribičem bi bila lahko odvzeta možnost, da bi v prihodnje razpolagali z živi in neživim bogastvom morja na Jadranu. FOTO: Matej Družnik, Delo
Italija in Hrvaška sta začeli postopek za razglasitev in razmejitev izključnih gospodarskih con v Jadranu, kar pomeni, da bi Slovenija lahko ostala brez dostopa do odprtega morja oziroma mednarodnih vodah. Hrvaška in Italija bi tako sami razpolagali z živim in neživim bogastvom morja – ribami, nahajališči zemeljskega plina in nafte ter imeli ekskluzivne pravice do izkoriščanja vetra.
Kaj bo razglasitev o izključno ekonomski coni, ki jo uvajata Hrvaška in Italija pomenila za slovenske ribiče, smo vprašali ribiča Silvana Radina in vodjo ribiške svetovalne pisarne Aleša Boljeta.
Radin je glede na razvoj dogodkov pričakoval, da bi slovenski ribiči lahko ostali brez odprtega morja. Izključitev Slovenije iz mednarodnih voda ga ne skrbi. »Izključne ekonomske cone ne morejo bistveno vplivati na trenutne razmere v slovenskem ribištvu. Ribiče nas bi bolj zanimalo, kaj se bo dogajalo s slovenskim morjem, na katerega je ogromen pritisk deležnikov, od širitve Luke Koper do turizma. Saj ne bo ostalo nič več morja, zato je bolj pomembno vprašanje, koliko bomo v prihodnje sploh lahko lovili v slovenskem morju,« pravi Radin.
Hrvaška in Italija bi z dogovorom zaprli Jadran za ribiške flote tretjih držav, med katere uvrščata tudi Slovenijo. Po mnenju Radina takšna odločitev naših sosedov ne bo vplivala na ohromitev razvoja slovenskega ribištva. »Skrbelo bi me, če bi imeli kakšno ribiško floto, s katero bi lahko šli za dva, tri dni lovit stran v mednarodne vode. Takrat bi nas skrbelo. Ampak z našimi barkami, s katerimi hodimo na enodnevni lov, nas dogovor med sosednjima državama prav nič ne briga,« je jasen Radin.
Bolj zaskrbljen pa je vodja ribiške svetovalne pisarne Bolje, ki je prepričan, da slovenski ribiči ne bodo imeli več možnosti razvijati svoje panoge z ribolovom na odprtem morju, če bosta Rim in Zagreb uresničila svojo napoved. »Spremembe kratkoročno sicer ne bomo opazili, ker večina ribičev lovi v naših teritorialnih vodah. Dolgoročno pa je to za naše ribiče pomembna zadeva, ker bi jim onemogočilo ribolov v mednarodnih vodah. V prihodnosti ne vemo, kateri naš gospodarski ribič, ki že danes lovi v mednarodnih vodah, bi se lahko odločil za ta ribolov in bi mu bilo to po novem onemogočeno. Dolgoročno je strateško pomembno, da Slovenija dostop do odprtega morja za naše gospodarske ribiče ohrani,« razlaga Bolje.
Preberite tudi: Dostop do odprtega morja: Slovenija mora javno in jasno zahtevati svoje
Če bosta razglašeni izključni gospodarski coni, bo v Jadranu klasično odprto morje prenehalo obstajati, zato Bolje politike poziva, da se morajo te ohromitve zavedati, vsaj bolj kot so se leta 1991. »Če bi se pomembnih tem zavedali leta 1991, ne bi imeli takšnih težav, kot jih imamo zdaj z vsemi arbitražnimi odločbami«. Bolje je prepričan, da bi slovenski ribiči v prihodnosti lahko utrpeli posledice zaradi nedostopna do mednarodnih voda, saj jim jemlje možnost za razvoj in jim povsem zapira vrata. »Enkrat ko bo možnost zapravljena, bo za vedno,« pojasnjuje Bolje. Sam se zaveda, da je trenutno le nekaj ladij slovenskih ribičev, ki bi lahko lovile v mednarodnih vodah in so za to registrirane, a v primeru dogovora med Hrvaško in Italijo tako ne bo več možnosti, da bi se v prihodnje ribiči odločali za nakupe ladij, a katerimi bi ribarili v mednarodnih vodah.
Medtem ko Radina skrbi, da se bo zaradi pritiska kapitala za ribiče krčilo slovensko morje, pa Bolje pravi, da je ribolovno območje v naših vodah že tako omejeno za ribolov gospodarskih ribičev in se nima kam krčiti. »Dejavnost o ribištvu je opredeljeno kot pomembna gospodarska panoga v smislu rabe slovenskega morja in je opredeljena kot ena izmed enajstih strateških dejavnosti Republike Slovenije,« pojasnjuje Bolje.
Hrvaška bi se morala s Slovenijo v skladu z mednarodnim pravom najprej dogovoriti o načinu uresničitve arbitražne odločbe in šele potem širiti svoje suverene pravice na morju, meni profesor mednarodnega pomorskega prava Marko Pavliha. Opozoril je predvsem na to, da se bo slovenskim ribičem odvzela možnost, da lovijo v odprtem morju.
Poleg tega bi hrvaška izključna ekonomska cona lahko posegla tudi v območje slovenskega stika z odprtim morjem, je opozoril. »Zato bi morala naša država protestirati po diplomatski poti ali kako drugače doseči obnovitev pogajanj glede implementacije arbitražne odločbe, zdaj tudi v luči Hrvaške izključne ekonomske cone,« meni Pavliha. (STA)
Kaj bo razglasitev o izključno ekonomski coni, ki jo uvajata Hrvaška in Italija pomenila za slovenske ribiče, smo vprašali ribiča Silvana Radina in vodjo ribiške svetovalne pisarne Aleša Boljeta.
Radin: Prav malo nas briga, kar se dogovarjata Italija in Hrvaška
Radin je glede na razvoj dogodkov pričakoval, da bi slovenski ribiči lahko ostali brez odprtega morja. Izključitev Slovenije iz mednarodnih voda ga ne skrbi. »Izključne ekonomske cone ne morejo bistveno vplivati na trenutne razmere v slovenskem ribištvu. Ribiče nas bi bolj zanimalo, kaj se bo dogajalo s slovenskim morjem, na katerega je ogromen pritisk deležnikov, od širitve Luke Koper do turizma. Saj ne bo ostalo nič več morja, zato je bolj pomembno vprašanje, koliko bomo v prihodnje sploh lahko lovili v slovenskem morju,« pravi Radin.
Hrvaška in Italija bi z dogovorom zaprli Jadran za ribiške flote tretjih držav, med katere uvrščata tudi Slovenijo. Po mnenju Radina takšna odločitev naših sosedov ne bo vplivala na ohromitev razvoja slovenskega ribištva. »Skrbelo bi me, če bi imeli kakšno ribiško floto, s katero bi lahko šli za dva, tri dni lovit stran v mednarodne vode. Takrat bi nas skrbelo. Ampak z našimi barkami, s katerimi hodimo na enodnevni lov, nas dogovor med sosednjima državama prav nič ne briga,« je jasen Radin.
Bolje: Odvzeta bo možnost razvoja slovenskega ribištva
Bolj zaskrbljen pa je vodja ribiške svetovalne pisarne Bolje, ki je prepričan, da slovenski ribiči ne bodo imeli več možnosti razvijati svoje panoge z ribolovom na odprtem morju, če bosta Rim in Zagreb uresničila svojo napoved. »Spremembe kratkoročno sicer ne bomo opazili, ker večina ribičev lovi v naših teritorialnih vodah. Dolgoročno pa je to za naše ribiče pomembna zadeva, ker bi jim onemogočilo ribolov v mednarodnih vodah. V prihodnosti ne vemo, kateri naš gospodarski ribič, ki že danes lovi v mednarodnih vodah, bi se lahko odločil za ta ribolov in bi mu bilo to po novem onemogočeno. Dolgoročno je strateško pomembno, da Slovenija dostop do odprtega morja za naše gospodarske ribiče ohrani,« razlaga Bolje.
Preberite tudi: Dostop do odprtega morja: Slovenija mora javno in jasno zahtevati svoje
Če bosta razglašeni izključni gospodarski coni, bo v Jadranu klasično odprto morje prenehalo obstajati, zato Bolje politike poziva, da se morajo te ohromitve zavedati, vsaj bolj kot so se leta 1991. »Če bi se pomembnih tem zavedali leta 1991, ne bi imeli takšnih težav, kot jih imamo zdaj z vsemi arbitražnimi odločbami«. Bolje je prepričan, da bi slovenski ribiči v prihodnosti lahko utrpeli posledice zaradi nedostopna do mednarodnih voda, saj jim jemlje možnost za razvoj in jim povsem zapira vrata. »Enkrat ko bo možnost zapravljena, bo za vedno,« pojasnjuje Bolje. Sam se zaveda, da je trenutno le nekaj ladij slovenskih ribičev, ki bi lahko lovile v mednarodnih vodah in so za to registrirane, a v primeru dogovora med Hrvaško in Italijo tako ne bo več možnosti, da bi se v prihodnje ribiči odločali za nakupe ladij, a katerimi bi ribarili v mednarodnih vodah.
Je za ribiče ogroženo tudi slovensko morje?
Medtem ko Radina skrbi, da se bo zaradi pritiska kapitala za ribiče krčilo slovensko morje, pa Bolje pravi, da je ribolovno območje v naših vodah že tako omejeno za ribolov gospodarskih ribičev in se nima kam krčiti. »Dejavnost o ribištvu je opredeljeno kot pomembna gospodarska panoga v smislu rabe slovenskega morja in je opredeljena kot ena izmed enajstih strateških dejavnosti Republike Slovenije,« pojasnjuje Bolje.
Pavliha: Hrvaška bi morala najprej uresničiti arbitražno razsodbo
Hrvaška bi se morala s Slovenijo v skladu z mednarodnim pravom najprej dogovoriti o načinu uresničitve arbitražne odločbe in šele potem širiti svoje suverene pravice na morju, meni profesor mednarodnega pomorskega prava Marko Pavliha. Opozoril je predvsem na to, da se bo slovenskim ribičem odvzela možnost, da lovijo v odprtem morju.
Poleg tega bi hrvaška izključna ekonomska cona lahko posegla tudi v območje slovenskega stika z odprtim morjem, je opozoril. »Zato bi morala naša država protestirati po diplomatski poti ali kako drugače doseči obnovitev pogajanj glede implementacije arbitražne odločbe, zdaj tudi v luči Hrvaške izključne ekonomske cone,« meni Pavliha. (STA)
