ZA OKOLJE
Ribiči in lovci so predvsem izjemni okoljevarstveniki
Ne le da opozarjajo državo na odpadke v naravi, veliko jih tudi sami pospravijo.
Odpri galerijo
Odpadni asfalt v gozdu v Slovenskih goricah FOTO: MARJAN TOŠ
Lovci in ribiči so velikokrat grajani kot ubijalci rib in divjadi, vse premalokrat pa kot eni najbolj vestnih in učinkovitih okoljevarstvenikov. Niso le teoretiki, temveč dejavni v delovnih in čistilnih akcijah. Trdimo lahko celo, da brez njih, vseh skupaj je namreč registriranih kar 34.000, naši gozdovi, reke, jezera in morje ne bi bili v tako dobrem stanju.
Kot je nedavno za revijo Lovec zapisal lovec Marjan Toš, so pred več kot 25 leti začeli organizirano in načrtno izvajati čistilne akcije in so v nekaj letih gozdove temeljito očistili največjih divjih odlagališč odpadkov. Če jih je bilo v začetku na stotine ton, so večji kupi zdaj vse redkejši, prevladujejo zlasti smeti gobarjev, pohodnikov, rekreativnih tekačev in kolesarjev. Kljub temu se najdejo izjeme, ki na gozdne poti ali jase pripeljejo tudi gradbene odpadke. Tako je neznanec v gozdni kompleks Dobrava blizu Svete Trojice v Slovenskih goricah nedavno pripeljal velike količine odpadnega asfalta. In to kljub opozorilnim tablam občine Sveta Trojica, da je odlaganje prepovedano.
Še vedno je preveč odpadkov na gozdnih robovih in v neposredni bližini rek in potokov večjih mest, ki so dostopne po sprehajalnih poteh ali cestah za vzdrževanje komunalne infrastrukture ali obdelovanje kmetijskih površin. Kot je povedal Boris Mihičinac, ki opravlja čuvajsko službo v Ribiški družini Straža Sava, je ob Savi od Črnuč do Medvod in ob petih gojitvenih potokih še vedno preveč gradbenih odpadkov, plastične in kovinske embalaže ter drugih urbanih odpadkov, ki jih za seboj puščajo kopalci, sprehajalci, rekreativci, obrtniki ...
Večkrat se zgraža tudi nad kmetovalci, ki gnojnice ne zlivajo le po njivah in travnikih, temveč celo v gojitvene potoke. Tako ogrožajo ves ribji zarod in onesnažujejo vodotok pa tudi pitno vodo, saj ti potoki in Sava napajajo ljubljansko podtalnico in vodni zajetji Kleče in Jarški prod. Ko smo leta 2008 pisali o učinkovitih akcijah inšpekcijskih služb, ki so pregnale večino vrtičkarjev ob Savi v Črnučah, pa si nismo predstavljali, da bo letos tako poraslo njihovo število. Med koronavirusno krizo so zasedli opuščene državne parcele in znova začeli vrtnariti in postavljati neprimerne ute ter navažati odpadke.
Medtem ko občine in njihova komunalna podjetja na poziv odvažajo manjše kupe smeti in nenevarne odpadke, ribiči, lovci, taborniki in drugi okoljevarstveniki pa redno izvajajo čistilne akcije, država še vedno ne izvaja niti vseh izrednih, kaj šele rednih vzdrževalnih del v gozdovih in rekah. Ker ni sposobna nadzirati posegov, so številni izvedeni v popolnem nasprotju z navodili. Ukrepov za izboljšanje stanja pač ne moreš izvajati le iz pisarne, o njih se je treba dogovarjati na terenu.
Zato ni čudno, da prihaja do golosekov na brežinah rek in poletnega pregrevanja voda, da inšpektorji brez opozoril ribičev in lovcev ne vidijo kupov nevarnih odpadkov, starih okoljskih bremen, ki so jih evidentirali že pred leti, pa se sploh ne upajo lotiti.
Polja odpadne plastike v hrvaškem podmorju FOTO: KLARA LJUBENKO
Kot je nedavno za revijo Lovec zapisal lovec Marjan Toš, so pred več kot 25 leti začeli organizirano in načrtno izvajati čistilne akcije in so v nekaj letih gozdove temeljito očistili največjih divjih odlagališč odpadkov. Če jih je bilo v začetku na stotine ton, so večji kupi zdaj vse redkejši, prevladujejo zlasti smeti gobarjev, pohodnikov, rekreativnih tekačev in kolesarjev. Kljub temu se najdejo izjeme, ki na gozdne poti ali jase pripeljejo tudi gradbene odpadke. Tako je neznanec v gozdni kompleks Dobrava blizu Svete Trojice v Slovenskih goricah nedavno pripeljal velike količine odpadnega asfalta. In to kljub opozorilnim tablam občine Sveta Trojica, da je odlaganje prepovedano.
Urbani onesnaževalci
Še vedno je preveč odpadkov na gozdnih robovih in v neposredni bližini rek in potokov večjih mest, ki so dostopne po sprehajalnih poteh ali cestah za vzdrževanje komunalne infrastrukture ali obdelovanje kmetijskih površin. Kot je povedal Boris Mihičinac, ki opravlja čuvajsko službo v Ribiški družini Straža Sava, je ob Savi od Črnuč do Medvod in ob petih gojitvenih potokih še vedno preveč gradbenih odpadkov, plastične in kovinske embalaže ter drugih urbanih odpadkov, ki jih za seboj puščajo kopalci, sprehajalci, rekreativci, obrtniki ...
34
tisoč ribičev in lovcev je registriranih pri nas.
tisoč ribičev in lovcev je registriranih pri nas.
Večkrat se zgraža tudi nad kmetovalci, ki gnojnice ne zlivajo le po njivah in travnikih, temveč celo v gojitvene potoke. Tako ogrožajo ves ribji zarod in onesnažujejo vodotok pa tudi pitno vodo, saj ti potoki in Sava napajajo ljubljansko podtalnico in vodni zajetji Kleče in Jarški prod. Ko smo leta 2008 pisali o učinkovitih akcijah inšpekcijskih služb, ki so pregnale večino vrtičkarjev ob Savi v Črnučah, pa si nismo predstavljali, da bo letos tako poraslo njihovo število. Med koronavirusno krizo so zasedli opuščene državne parcele in znova začeli vrtnariti in postavljati neprimerne ute ter navažati odpadke.
Pri Trsteniku, kraju na polotoku Pelješac na Hrvaškem, je 40 potapljačev z morskega dna prineslo 400 plastičnih vreč plastične embalaže. V sklopu projekta Think Green so na suho potegnili tudi več deset gum, akumulatorjev, več sto metrov jeklenic, starih vrš, stolov in pet ton drv. Skupaj so odstranili kar 15 ton odpadkov. Plaža Zaglavak pa je bila prekrita s smetmi, ki jih močan jugo nosi večinoma iz Albanije.
Medtem ko občine in njihova komunalna podjetja na poziv odvažajo manjše kupe smeti in nenevarne odpadke, ribiči, lovci, taborniki in drugi okoljevarstveniki pa redno izvajajo čistilne akcije, država še vedno ne izvaja niti vseh izrednih, kaj šele rednih vzdrževalnih del v gozdovih in rekah. Ker ni sposobna nadzirati posegov, so številni izvedeni v popolnem nasprotju z navodili. Ukrepov za izboljšanje stanja pač ne moreš izvajati le iz pisarne, o njih se je treba dogovarjati na terenu.
Zato ni čudno, da prihaja do golosekov na brežinah rek in poletnega pregrevanja voda, da inšpektorji brez opozoril ribičev in lovcev ne vidijo kupov nevarnih odpadkov, starih okoljskih bremen, ki so jih evidentirali že pred leti, pa se sploh ne upajo lotiti.
