BELJSKO JEZERO
Ribiči le dežurni krivci
Blejski ribiči imajo dovolj neupravičenih obtožb, da so glavni krivci za slabo stanje Blejskega jezera.
Odpri galerijo
Krapar na Blejskem jezeru FOTO: MAVRIC PIVK
Da je stanje Blejskega jezera vse slabše, je dejstvo, nikakor pa ribiči ne bi smeli biti zanj dežurni krivci, saj raziskave kažejo, da je njihov vpliv zanemarljiv. To je glavna poanta nedavnega predavanja Ribiške družine Bled, na katerem so strokovnjaki govorili o vplivu krmljenja rib na stanje jezera.
Povod za predavanje je bila majska predstavitev okoljske problematike Blejskega jezera, na kateri so strokovnjaki ribičem naprtili glavno krivdo brez dokazov oziroma le na podlagi teoretičnih izračunov. Pa tudi dejstvo, da se v medijih in javnosti pojavlja vse več odpora do ribičev ter težnje, da bi jim prepovedali dostop do posameznih delov jezera in celo ribolov nasploh.
Predsednik RD Bled Samo Novak je povedal, da se zavedajo, da njihova ribogojnica na potoku Mišca prispeva del onesnaženja Blejskega jezera, saj manjši del blata iz zastarelega usedalnega bazena odteka vanj, a dodal, da ga bo nadomestil moderni usedalni bazen. Ta bo poleg usedlin blata rib posrkal še druge snovi, ki pritečejo po potoku Mišca (denimo odplake intenzivne živinoreje iz občine Gorje), nakar bodo odplake prek kanalizacije vodili do blejske čistilne naprave. Trenutno so tik pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja.
Se pa ribiči ne strinjajo z agencijo za okolje, ki je že leta 2009 objavila oceno, da kraparji v jezero na leto zmečejo 22,5 tone krme in vanj vnesejo kar 337,5 kilograma fosforja kot glavnega indikatorja onesnaženosti. Dolgoletni krapolovec in državni prvak v tem tipu ribolova Krištof Cuderman je dejal, da je ta ocena pretirana za več kot 20-krat. Raziskavi veterinarskega inštituta in biotehniške fakultete sta namreč pokazali, da so ob šestih tonah vržene krme v jezero ribiči prispevali le 16,38 kilograma fosforja, kar pa je celo manj, kot so na leto takrat prispevali kopalci (ocena je bila 20 kilogramov).
Čeprav so kraparji po lanskih ocenah v jezero zmetali okoli 10 ton krme (boiliji in koruza), ne gre pozabiti, da izračun temelji na 2000 ribolovnih dneh in maksimalni dovoljeni količini pet kilogramov krme na ribiča. Mnogi od njih pa je vanj vržejo mnogo manj. Da bi svoj zanemarljivi vpliv na vsebnost fosforja še zmanjšali, so že leta 2017 omejili prodajo turističnih dovolilnic za krapolov na 10 na dan v juliju in avgustu, letos pa omejitev raztegnili na vse leto. In dnevno karto podražili na 57 evrov ter ukinili tridnevne dovolilnice.
Leta 2011 so jim prepovedali postavljanje vseh vrst šotorov, bivakov, ležalnikov in gorilnikov za pripravo hrane. Vsem, ki bi radi ukinili krapolov ali ribolov na Blejskem jezeru nasploh, pa je razkril, da nikjer po svetu ni zakonsko omejena količina hrane, ki jo lahko ribiči vržejo v jezero za privabljanje krapov, razen v Sloveniji.
Mikrobiolog Gorazd Pretnar je dal vedeti, da bi morali pri ukrepih za ozdravitev Blejskega jezera govoriti o vseh onesnaževal(c)ih, kot so promet, neurejena kanalizacija, hoteli, kopalci, kmetje, ne le o ribičih. Inženir Mitja Rismal je opozoril, da sta dotok sveže vode iz Radovne in natega za odvajanje škodljivih plinov ter drugih onesnaževal premalo. Še zlasti ker bi bilo treba namerno poškodovano in slabo delujočo natego (Arsu očita, da jo nestrokovno upravlja in popravlja) popraviti ali nadomestiti z novo.
A ima občutek, da ne občini ne državi ni v interesu, da bi skupno reševali problem, ne pri iztokih iz Mišce, ne pri nategi, ne pri urejanju kanalizacije. Koordinacija je slaba, problem pa je najbrž tudi denar za vse ukrepe in njihovo vzdrževanje. Inženir Franc Maleiner je dodal, da je blejska čistilna naprava premajhna (namesto 14.650 populacijskih enot bi jih morala pokrivati vsaj 25.000) in da lahko prečisti le tretjino vseh odplak čedalje hujšega turističnega navala na Bled. Zato bi jo bilo nujno povečati.
Cvetenje jezera FOTO: DEJAN JAVORNIK
Povod za predavanje je bila majska predstavitev okoljske problematike Blejskega jezera, na kateri so strokovnjaki ribičem naprtili glavno krivdo brez dokazov oziroma le na podlagi teoretičnih izračunov. Pa tudi dejstvo, da se v medijih in javnosti pojavlja vse več odpora do ribičev ter težnje, da bi jim prepovedali dostop do posameznih delov jezera in celo ribolov nasploh.
Blejski ribiči s strokovnjaki so razkrili, kdo dejansko onesnažuje Blejsko jezero. FOTO: JANEZ PETKOVŠEK
Predsednik RD Bled Samo Novak je povedal, da se zavedajo, da njihova ribogojnica na potoku Mišca prispeva del onesnaženja Blejskega jezera, saj manjši del blata iz zastarelega usedalnega bazena odteka vanj, a dodal, da ga bo nadomestil moderni usedalni bazen. Ta bo poleg usedlin blata rib posrkal še druge snovi, ki pritečejo po potoku Mišca (denimo odplake intenzivne živinoreje iz občine Gorje), nakar bodo odplake prek kanalizacije vodili do blejske čistilne naprave. Trenutno so tik pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja.
Pretirane ocene
Se pa ribiči ne strinjajo z agencijo za okolje, ki je že leta 2009 objavila oceno, da kraparji v jezero na leto zmečejo 22,5 tone krme in vanj vnesejo kar 337,5 kilograma fosforja kot glavnega indikatorja onesnaženosti. Dolgoletni krapolovec in državni prvak v tem tipu ribolova Krištof Cuderman je dejal, da je ta ocena pretirana za več kot 20-krat. Raziskavi veterinarskega inštituta in biotehniške fakultete sta namreč pokazali, da so ob šestih tonah vržene krme v jezero ribiči prispevali le 16,38 kilograma fosforja, kar pa je celo manj, kot so na leto takrat prispevali kopalci (ocena je bila 20 kilogramov).
16
kilogramov fosforja naj bi znašal dejanski letni vnos krapolovcev v Blejsko jezero.
kilogramov fosforja naj bi znašal dejanski letni vnos krapolovcev v Blejsko jezero.
Čeprav so kraparji po lanskih ocenah v jezero zmetali okoli 10 ton krme (boiliji in koruza), ne gre pozabiti, da izračun temelji na 2000 ribolovnih dneh in maksimalni dovoljeni količini pet kilogramov krme na ribiča. Mnogi od njih pa je vanj vržejo mnogo manj. Da bi svoj zanemarljivi vpliv na vsebnost fosforja še zmanjšali, so že leta 2017 omejili prodajo turističnih dovolilnic za krapolov na 10 na dan v juliju in avgustu, letos pa omejitev raztegnili na vse leto. In dnevno karto podražili na 57 evrov ter ukinili tridnevne dovolilnice.
Leta 2011 so jim prepovedali postavljanje vseh vrst šotorov, bivakov, ležalnikov in gorilnikov za pripravo hrane. Vsem, ki bi radi ukinili krapolov ali ribolov na Blejskem jezeru nasploh, pa je razkril, da nikjer po svetu ni zakonsko omejena količina hrane, ki jo lahko ribiči vržejo v jezero za privabljanje krapov, razen v Sloveniji.
Natega deluje slabo
Mikrobiolog Gorazd Pretnar je dal vedeti, da bi morali pri ukrepih za ozdravitev Blejskega jezera govoriti o vseh onesnaževal(c)ih, kot so promet, neurejena kanalizacija, hoteli, kopalci, kmetje, ne le o ribičih. Inženir Mitja Rismal je opozoril, da sta dotok sveže vode iz Radovne in natega za odvajanje škodljivih plinov ter drugih onesnaževal premalo. Še zlasti ker bi bilo treba namerno poškodovano in slabo delujočo natego (Arsu očita, da jo nestrokovno upravlja in popravlja) popraviti ali nadomestiti z novo.
Problematične številkePo mnenju Špele Remec Rekar z agencije za okolje je 450 kilogramov vnesenega fosforja zgornja meja, ki jo lahko na leto prenese Blejsko jezero. Pred desetimi leti naj bi ocenjeni vnos znašal 935 kilogramov, a je zelo vprašljiv, saj so krapolovci, ki naj bi k temu prispevali 330 kilogramov, z naročenima raziskavama ugotovili, da je njihov delež le dobrih 16 kilogramov oziroma le 1,7 odstotka.
A ima občutek, da ne občini ne državi ni v interesu, da bi skupno reševali problem, ne pri iztokih iz Mišce, ne pri nategi, ne pri urejanju kanalizacije. Koordinacija je slaba, problem pa je najbrž tudi denar za vse ukrepe in njihovo vzdrževanje. Inženir Franc Maleiner je dodal, da je blejska čistilna naprava premajhna (namesto 14.650 populacijskih enot bi jih morala pokrivati vsaj 25.000) in da lahko prečisti le tretjino vseh odplak čedalje hujšega turističnega navala na Bled. Zato bi jo bilo nujno povečati.
