Ribiči zgroženi nad vzdrževalnimi deli: pticam vzeli življenjski prostor
Reka Ščavnica, ki izvira na Zgornji Velki in teče po dolini, se pri Gibini izliva v Muro. Njen tok, ki je dolg 56 kilometrov, je v preteklosti vijugal skozi meandre, ker pa je rečica ob vsakem malo večjem nalivu poplavljala, so se v 80. letih prejšnjega stoletja lotili regulacije struge in komasacije parcel, ki potekajo ob strugi reke in pritokih.
V tem času so zgradili Gajševsko jezero in zadrževalnik, ki ob nalivih zadržujeta vodo, da se ne razlije v nižje ležečem toku proti Ljutomeru. Tok reke Ščavnice so regulirali v letih 1984 in 1986. Tedaj so s pomočjo zapornic vodo napeljali do Lenčovega mlina v Lastomercih. Ohranili so tudi staro strugo pri Tothovem mlinu v Očeslavcih, poimenovali so jo Tothova Mlinščica.
»Po pogodbi obsegajo dela odstranitev prekomerne lesne zarasti znotraj pretočnega profila. Prav tako se je odstranilo prekomerno odloženo plavje v pretočnem profilu. Posek prekomerne lesne zarasti je izveden v dolžino 4400 metrov. Vzpostavitev pretočnega profila se je izvedla na dolžini 3075 metrov. Poleg tega so se na tem mestu utrdile brežine in sanirala erozijska žarišča na brežinah. Uredili so tudi vtok v stranski rokav Tothove Mlinščice, da bodo v njem imeli vodo živi organizmi skozi vse leto,« je poudaril vodja sektorja za območje Mure Anton Kustec in dodal, da so morali v nasip vgraditi nerjaveče zaščitne mreže, da tako preprečijo bobrom, da bi prevrtali brežine reke.
Prav tako so staro strugo ohranili v Žihlavi pri Svetem Juriju ob Ščavnici, kjer ima ob starem toku svoj dom Ribiška družina Radgona, Podružnica Videm. Ker je voda speljana po stari strugi, ki zdaj z novo strugo regulirane Ščavnice tvori otok, so ta del ribiči poimenovali Otok ljubezni Žihlava. Ker je »otok« v celoti poraščen z drevjem in grmičevjem, je pravi raj za živali in tudi ljudi, ki se tam ob ribiškem domu radi zbirajo. Voda je tam bolj ali manj stoječa, zato imajo na tem ohranjenem delu stare struge svoj življenjski prostor tudi bobri.
Največji kriminal
Ker je v 36 letih, odkar je bila izvedena regulacija, obrežje Ščavnice poraslo z grmičevjem, nastali so tudi posedki ter bilo nanešeno plavje in zemlja, je Direkcija Republike Slovenije za vode pristopila k večjim vzdrževalnim delom. Ta potekajo od Očeslavcev do Dragotincev. O izvedbi del nam je vodja sektorja območja Mure Anton Kustec povedal, da je izvajalec po pogodbi imel nalogo izvesti dela na vodni infrastrukturi potoka Ščavnica.
Do sem vse dobro in prav, toda vsi niso zadovoljni z narejenim, kajti zdaj bo voda samo odtekala, ni sence za ribe, ničesar ni, kjer bi se lahko skrile ptice, ki so običajno tam gnezdile, in druge živali, na kar opozarjajo v Zvezi društev Moja Mura.
36
let je minilo od zadnje resne sanacije obrežja reke.
Še posebno so razočarani v Ribiški družini Radgona, ki je na družabnem omrežju, ob priloženih fotografijah, žalostno zapisalo: »Takšna je naša Ščavnica ... Kdo in zakaj dovoli takšen masaker nad že tako degradiranim območjem? Ribiška družina žal pri tem nima nobenega vpliva in ne moči odločanja. Lahko le pokažemo nestrinjanje z odstranjevanjem dreves in praktično vsega rastlinja ob in tudi v vodotoku. Morda bi bilo v teh časih bolje razmišljati o revitalizaciji Ščavnice, o ponovni vzpostavitvi meandrov, vstavljanju tako imenovanih jezbic oziroma stav in podobnih prijemov, ki so v razvitem svetu že dlje v uporabi in priznani kot odlični pri revitalizaciji reguliranih vodotokov. Naj spomnimo na le nekaj posledic odstranitve obrežnega rastlinja: povečanje hitrosti vetra, dvig temperature vodotoka brez sence, pomanjkanje zavetja za ribe, ptice in druge obvodne vrste živali, hitro odtekanje površinskih voda povzroči še večjo sušo na bližnjih poljih in še bi lahko naštevali ...« poudarjajo radgonski ribiči, kar podpira tudi Samo Tuš, predsednik Zveze društev Moja Mura, ki pravi, da gre za največji kriminal in da »bi nekdo moral odgovarjati za takšen poseg v naravno okolje«.
