Rimljani okupirali Zaplano

Rimski dan, ki so ga po enoletnem premoru izpeljali na Zaplani, je še najbolj razveselil otroke, ki so imeli v spremstvu staršev izjemno priložnost, da so spoznali, kakšno je bilo nekoč življenje Rimljanov.

Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika, ki je pripravil Rimski dan, Zaplane ni izbral po naključju, saj so očitno že stari Rimljani kmalu spoznali lepoto pokrajine, bogastvo gozdov in druge naravne danosti. Na planoti je namreč ohranjen del skoraj 2000 let starega obzidja. Domačini mu pravijo Ajdovski zid. Ajdi so nam zapustili nenavadne, velike gradnje. Ajdovski zid na Zaplani je danes večinoma pokrit z zemljo, viden je kot več kilometrov dolg in od metra do dva visok nasip. Arheologi so odkrili, da je Ajdovski zid del poznorimske utrjene linije, ki je bila zgrajena v drugi polovici 3. stoletja, delovala pa je do začetka 5. stoletja. Ščitila je osrčje rimskega imperija pred sovražniki z vzhoda. Antični pisci so za to obrambno linijo uporabljali izraz claustra Alpium Iuliarum. Claustra pomeni zapore, Alpium Iuliarum pa Julijskih Alp. Torej zapore Julijskih Alp ali kar alpske zapore. Do danes so arheologi odkrili skupno več kot 30 km teh zapor, kar tretjina se jih vije po pobočjih nad Vrhniko, med drugim tudi na Zaplani. Na tem območju je bilo vsaj 35 obrambnih stolpov.

Ajdovski zid danes ni osamljen. Uroš Grilc iz Zavoda Škrateljc, ki pripravlja in ureja pravljično-doživljajsko transverzalo po Sloveniji, je v svoj program uvrstil tudi ta zid, skupaj z ilustratorjem Jako Vukotičem pa sta ustvarila slikanico-strip Ajdovski zid. Tu poteka tudi Smaragdna dogodivščina ob Ajdovskem zidu. »Gre za zgodbo o štirih zvereh, ki s pomočjo smaragdnega deževnika in rimskega dečka Julijana premagajo velikanski zid in ukanijo rimske vojake. Zgodba je izhodišče za prav posebno gozdno dogodivščino, v kateri mladi radovedneži spoznajo skrivnosti mogočnega rimskega zidu in čudovite narave ob Ajdovskem zidu,« je povedal Grilc.

Prostor ob gostišču Mesec na Jerinovem Griču na Zaplani so poleg predstavnikov Škrateljca napolnili člani Kulturnega društva Vespesjan, ki znajo odlično predstaviti življenje v nekdanjem rimskem imperiju: z njihovimi predmeti, čeladami, fibulami, kockami, družabnimi igrami in še čim smo se vrnili v dvatisočletno preteklost. Seveda marsikoga zanima, kako je potekalo življenje, tudi na naših tleh, in kako so se ljudje premikali. »Veliko so hodili peš,« je povedal predsednik društva Miha Franca. »Seveda so poznali tudi kočije, celo vzmetenje so imele. Ampak v glavnem so veliko hodili peš, saj druge izbire niso imeli.«

Metali kocke

Društvo Vespesjan si je ime izbralo po devetem rimskem cesarju Titu Flaviju Vespazijanu; vladal je od leta 69 do 79 našega štetja. Znan je bil po zatrtju velikega judovskega upora v Judeji pa tudi po tem, da je dal zgraditi rimski Kolosej, ki so ga dogradili v času vladavine njegovega sina Tita. »V društvu smo svoje moči združili ljubitelji antičnega Rima. S ponazoritvijo življenja v rimskem imperiju širimo vedenje o naši preteklosti in prispevamo k bogatenju kulturnega življenja v svojem ožjem in širšem okolju. Na Zaplani smo predstavili, kakšne predmete so uporabljali. Moda je bila zelo pomembna, kar je zanimivo za tisti čas. Znali so poskrbeti tudi za lepoto, pokazati pa znamo tudi igre, s katerimi so si nekoč krajšali čas.«

Kot kaže, so stari Rimljani naravnost oboževali družabne igre, že nekaj časa pa jih zelo zavzeto raziskujeta Tina Škrokov in Jan Cotič. »Rimljani so poznali najrazličnejše družabne igre, imeli so igralne kocke in jih tudi uporabljali,« je povedal Cotič. »Arheologi so, kjer so bile rimske ostaline, med najdbami zagotovo odkrili tudi igralne kocke. Radi so se zabavali in metali kocke ter premikali svoje junake po raznih igrah, ki še danes spominjajo na nekdanje čase.«

Radi so imeli med

Stari Rimljani so bili tudi zelo vraževerni. Tako nam je povedala Lea Cesar, sodelavka Skupine Stik, kjer se ukvarjajo z arheološkimi raziskavami. »Ukvarjam se s pedagoškim delom,« je povedala Lea. »Mlade zelo zanima preteklost, tudi stari Rimljani. Ti so v glinene posodice, ki so jih izdelovali, vrezovali razne okraske, največkrat karikature obrazov, s katerimi naj bi preganjali zlo. Vraževerje je bilo že močno prisotno in razširjeno. Tudi na naši delavnici so otroci v roke vzeli kupčke gline, iz nje izdelali lončke ter jih okrasili.«

Obiskovalci so lakoto potešili z rimskim golažem oziroma enolončnico in sladkim pecivom, kjer so pri pripravi uporabili med. »Stari Rimljani so pri pripravi hrane veliko uporabljali med, ne le za sladkanje, saj ga najdemo tudi pri drugih receptih,« nam je razložila Andreja Lukan iz gostišča Mesec. »Recepti so ohranjeni in tudi v slovenščini bomo našli knjige, ki opisujejo rimsko prehrano. V našo enolončnico smo poleg začimbnic dodali še grah, korenje, kolerabo in fižol, Rimljani pa so poznali in cenili še lečo in suho sadje, na primer slive in datlje.«