Risa Katalina izpustili v snežniške gozdove (FOTO)

Po treh tednih prilagajanja v posebni obori so včeraj zjutraj v snežniške gozdove izpustili risa Katalina, ki bo v okviru projekta Life Lynx številčno in genetsko pomagal izboljšati slovensko risjo populacijo.

Kot je pojasnila sodelavka v tem projektu Maja Sever, so petletnega in 23 kilogramov težkega samca, podobno kot risa Goruja, ujeli v Romuniji. V Slovenijo so ga po pregledih pripeljali sodelavci društva ACDB, romunskega partnerja v projektu Life Lynx, nakar so ga namestili v prilagoditveno oboro v lovišču s posebnim namenom (LPN) Jelen na območju Snežnika. V času karantene so zanj skrbeli lovci iz LPN Jelen, veterinar in člani projektne ekipe.

Sicer pa so v Romuniji letos v pasti ujeli kar tri rise. Najprej so iz karantene v romunskem mestu Focșani pod vznožjem Karpatov k nam pripeljali Katalina, na Hrvaško pa Alojzija. Zadnjega so že izpustili na prostost na Hrvaškem, in sicer na območju narodnega parka Paklenica. Tretji ris bo prav tako dobil slovensko državljanstvo, izpustili pa ga bodo v občini Loški Potok, kjer so lani izpustili Goruja. Ker je mlajši od doslej ulovljenih romunskih risov in tudi precej lažji (v karanteni so ga doslej poredili z 12 na 15 kilogramov), se bo moral pred prihodom k nam še malo porediti. Kdaj bo prišel, je težko napovedati zaradi zapletov s prevozi, ki so nastali v epidemiji koronavirusa, upajo pa, da bi ga v naravo po prilagoditveni karanteni izpustili še pred poletjem.

Vprašanje je še, kdaj bomo dobili še prvega risa iz Slovaške, ki naj bi jih tudi prispevala za preselitev v Slovenijo in na Hrvaško. V živalskem vrtu Bojnice imajo namreč mladega samca, ki so ga našli kot siroto s poškodovano taco. O tem se namreč šele dogovarjajo.

Po zadnjih podatkih se tako slovenski ris Goru kot hrvaški Doru potikata po hrvaških in slovenskih gozdovih. Goru, ki je vmes pohajkoval po Gorskem Kotarju, se spet vrača na Malo goro, kjer je lani poleti oplodil risinjo Tejo. Ali bosta imela naraščaj tudi letos, bomo še videli, dejstvo pa je, da se njuna lanska samička Mala še vedno hrani s plenom, ki ga ulovi mama, in da je zaradi letošnje mile zime v zelo dobri fizični formi.

Ocenjujejo, da je v zadnjih treh mesecih pridobila približno pet kilogramov telesne mase, da tehta že okoli 14 kilogramov in da so ji zrasli že stalni zobje. Tejino in Malino skupno pot so raziskovalci biotehniške fakultete spremljali od januarja, ko so odlovili in z ovratnico opremili mladičko, pa vse do 8. februarja, ko je Teji načrtovano odpadla ovratnica. V teh 20 dneh sta se ves čas gibali skupaj in se noben dan nista oddaljili za več kot 100 metrov. Teja lepo skrbi za svojo potomko. Od avgustovske kotitve do 15. marca je ujela najmanj 26 srn.

Zlasti prve mesece je običajno najprej sama prišla do plena, preverila, ali je varno, in šele nato šla iskat Malo. Na plenu se je vsako noč prehranjevala najprej Mala in šele nato Teja. Nikoli nista jedli skupaj. Marca je bila Mala še vedno s Tejo, a se vedenjski vzorci risinj spreminjajo. Opazili so, da se Teja zdaj prehranjuje prva in šele nato Mala. Prav tako so večji razmiki med njunimi obiski plena, kar nakazuje na to, da Teja počasi oddaljuje Malo od sebe in se bo ta primorana osamosvojiti.
Hrvaškemu Doruju, ki so ga lani izpustili v narodnem parku Risnjak, pa očitno bolj diši Slovenija, saj se trenutno potika po Javornikih, kjer je vzpostavil svoj teritorij. Tam so tudi risje samice, zato je zelo verjetno, da se bo s katero paril.

Raziskovalci z oddelka za biologijo biotehniške fakultete v Ljubljani pa so na območju Velike gore 21. marca s telemetrično ovratnico opremili še enega risa. Po pregledu velikega in nekoliko shujšanega samca, kar pripisujejo povečanim naporom v paritvenem obdobju, ki se je ravnokar končalo, so ugotovili, da gre za Mihca. Tega so kot sedemmesečnega mladiča s telemetrično ovratnico opremili že decembra 2010 na območju Snežnika. Bil je mladič risinje Snežke, ki so jo raziskovalci prav tako telemetrično spremljali leta 2008. Mihec tehta dobrih 20 kilogramov in je kljub izjemni starosti še vedno v zelo dobri kondiciji.


Teden dni po odlovu je prehodil več kot 30 kilometrov in že nakazuje svoj domači okoliš, ki se verjetno razteza na širšem območju Velike gore med Ribnico in Loškim Potokom. Telemetrično spremljanje Mihca ponuja edinstveno priložnost spremljanja istega osebka v razmaku desetih let ter primerjavo vpliva starosti in izkušenj na vedenjske vzorce risov.