Premier Golob v intervjuju tudi o zapiranju občin in šol ter obveznem cepljenju

Kakšno bo naše življenje v prihodnjih mesecih in letih? Dogajanje v Ukrajini vpliva na vse, na cene energentov, hrane in tudi druge surovine. Kako se bo Slovenija spopadla z draginjo in se pripravila na jesen, ko naj bi udaril nov val koronavirusa, je za Sobotno prilogo razkril predsednik vlade Robert Golob. Z njim sta se pogovarjala Suzana Kos in Bojan Budja ter mu zastavila vprašanja, ki se tičejo slehernega Slovenca.

Golob je povedal, da si bo kljub temu, da je šele dobro prevzel vodenje vlade, v juliju privoščil dopust na Hrvaškem. Še prej se bo sestal s predstavniki slovenske najpomembnejše gospodarske partnerice Nemčije. Po zgledu nekaterih drugih evropskih držav, ki so že vpeljale omejevanje temperatur navzgor in navzdol v javnih zavodih, se podobno napoveduje tudi pri nas. Dejal je, da si želi, da bi se ukrepi varčevanja vpeljali povsod, ne le v javni upravi. Glede inflacije je povedal: »Inflacija bo zagotovo eden najtežjih problemov, a žal doslej ni bila povezana z višanjem plač. Dejstvo je, da ne glede na gospodarsko rast in ne glede na inflacijo plače tem gibanjem niso sledile. In danes govoriti o tem, da se ne smemo niti pogovarjati o povišanju plač, je nepošteno do ljudi, ki niso bili deležni sadov gospodarske rasti, so pa bili seveda deležni višjih cen. Zagotovo se torej temi povišanja plač ne bomo izogibali.«

Golob pravi, da so se o glede povišanja plač in socialnih transferjev pogovarjali z makroekonomisti in prepričani so, da je treba »popraviti osnovne krivice in se šele po tem pogovarjati o ustreznih sistemskih ukrepih. Ne pa, da za izhodišče vzamemo trenutno stanje, ki je do marsikoga krivično.« Glede prehranske draginje je dejal, da bodo najprej naredili pregled končnih cen pri trgovcih in poskrbeli za znižanje nekaterih stroškov pri kmetih. Napoveduje, da bodo poskrbeli tudi za srednji sloj, ne le za najrevnejšega, in da se ukrepi, ki jih načrtuje vlada, v resnici nanašajo na večinski del prebivalstva, torej na srednji razred. »Naši ukrepi so usmerjeni k njim, socialni transferji pa so seveda potrebni za najšibkejše.«

Reševanje zdravstva in priprave na jesenski val

Vlada se na jesenski covidni val pripravlja tako, da se bo najprej lotila sanacije zakonodajne podlage za odločanje o epidemioloških ukrepih, ki jih bo predlagala stroka. »Odločili smo se, da zaradi covida ne bomo več zapirali družbe, z njim se moramo namreč navaditi živeti, kolikor se da normalno. Torej ne bomo zapirali družbe samo zato, ker bomo covid jeseni znova odkrili, čeprav je ves čas med nami, le zadnje mesece ne govorimo več o njem. Covid je tudi zdaj tukaj, in če smo lahko danes odprti, smo lahko tudi jeseni, je pa res, da je treba sprejeti pripravljalne ukrepe, kako se prilagoditi na jesensko situacijo, ko se pojavi več virusnih in bakterijskih okužb,« je dejal Golob. Pripravili se bodo na to, kako v takšnih razmerah poskrbeti za bivanje v domovih za starejše, kako zagotoviti, da bo v šolah pouk lahko potekal čim bolj nemoteno, in kako v javnem zdravstvenem sistemu zagotoviti, da se ne bo znova ustavil. Napoveduje, da bodo ukrepi pripravljeni predvidoma do konca julija, da jih bomo za pripravo na jesen lahko posredovali ravnateljem in predstojnikom. Vsi trije elementi – zakonska podlaga, strateška usmeritev in konkretni akcijski načrt – so povezani. »Imamo usmeritve, česa ne želimo, akcijski načrt za njihovo realizacijo je v pripravi. Zagotovo ne bo zapiranja državljanov v občine, tudi ne zapiranja šol in domov za upokojence. Prav tako ne bo obveznega cepljenja, še najmanj za otroke. Akcijski načrt za vse podsisteme bo pripravljen tako, da bomo z omenjenimi usmeritvami lahko zdržali čez zimo.«

Težave glede pomanjkanja osebnih zdravnikov se namerava lotiti tudi tako, da bi zdravnike razbremenili administracije in okrepili pomoč zdravnikom. »Če zdravstvenih domov ne bomo zapirali po nepotrebnem, bo po naši oceni lažje doseči, da bo primarni nivo svoje naloge učinkoviteje opravljal. Te tri stvari so na videz morda manj udarne od tega, da bi vam zdaj rekel, da smo našli 1000 novih zdravnikov. Rešitev, s katero bi nove zdravnike potegnili iz rokava, seveda ni, obstajajo pa posamezni koraki, ki vodijo do izboljšanja stanja. Ključno pa je, da se zdravstveni sistem zaradi covida septembra znova ne zapre.«

Golob je v intervjuju govoril še o zamenjavi članov svetov bolnišnic, o stanju v državnih podjetjih, odnosih s Hrvaško in o politiki v EU.