FERI
Robot ne bo izrinil sester
Mariborski FERI Univerze v Mariboru je razvil tehnologijo, ki bo v pomoč medicinskemu osebju v kliničnih centrih.
Odpri galerijo
Dr. Izidor Mlakar pravi, da bosta Frida in Smiljan delovala v UKC Maribor. FOTO: Marko Pigac
Da se Slovenija že vrsto let sooča s pomanjkanjem medicinskega osebja, nas zdravstveni delavci nenehno opozarjajo. Vrh pa je ta problematika dosegla prejšnje leto v času koronakrize, ko so bolnišnice po Sloveniji postale pretesne.
Prihodnost je prav gotovo v humanoidnih robotih, po katerih so znani na Japonskem, vendar pa tudi v Laboratoriju za digitalno procesiranje signalov na mariborski fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko niso sedeli križem rok. Razvili oziroma dopolnili so komercialnega humanoidnega robota Pepperja, da lahko začne opravljati delo medicinske sestre. Bolje rečeno, za zdaj bo le dopolnjeval delo medicinskega osebja.
»Robot nikakor ne bo nadomestil medicinskih sester, kot je v megamarketih, kjer trgovke učijo kupce delati na elektronski blagajni, da bodo pozneje ostale brez službe,« je na naše provokativno vprašanje odgovoril dr. Izidor Mlakar na 10. strateški konferenci Vrednost inovacij, ki je bila v Cankarjevem domu. »Frida, kot robota ljubkovalno kličemo, le dopolnjuje zdravstveno osebje in s pomočjo procesov in umetne inteligence obdeluje podatke ter pomaga pri delu.«
Obstajata dva tovrstna robota, oba razvijajo na mariborski univerzi, v polni proces dela bosta vključena v mariborskem UKC. Poleg Fride je tu še Smiljan. »Za zdaj gre le za dve delovni imeni in dve različni barvi vokala,« pravi Mlakar in poudarja, da robot, visok kot povprečen globinski sesalec, ki se tudi premika in polni kot pametni sesalec, tehta 50 kilogramov in ne nosi umetnih las predvsem zato, da glava zaradi pregrevanja ne zgori, s svojo okretnostjo pa ne sme poškodovati ali ovirati zdravstvenega osebja, bolnikov in pacientov. »Robot ne sme biti ovira, biti mora pomoč, razbremenitev.« Da je dobil certifikat za delo v kliničnem okolju, sta Frida in Smiljan morala izpolnjevati ključni pogoj, da ne moreta poškodovati ljudi v prostoru, kar omogočajo senzorji zaznave.
Delujeta po sistemu android oziroma govornih procesih, ki jih na Feriju razvijajo že 20 let. Sposobna sta komunicirati z osebjem grafično in tudi vokalno. Odgovarjata na vprašanja in predlagata rešitve. Z bolniki lahko opravita gibalne vaje, previjati, dvigovati ali kaj bolj zapletenega pa za zdaj še ne zmoreta in ne smeta. V polni proces dela, torej tudi z bolniki, bi lahko vstopila že v prihodnjem letu. »Zdravstveno osebje je robota dobro sprejelo, zdaj ga morajo tudi bolniki.«
Prihodnost je prav gotovo v humanoidnih robotih, po katerih so znani na Japonskem, vendar pa tudi v Laboratoriju za digitalno procesiranje signalov na mariborski fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko niso sedeli križem rok. Razvili oziroma dopolnili so komercialnega humanoidnega robota Pepperja, da lahko začne opravljati delo medicinske sestre. Bolje rečeno, za zdaj bo le dopolnjeval delo medicinskega osebja.
Brez las
»Robot nikakor ne bo nadomestil medicinskih sester, kot je v megamarketih, kjer trgovke učijo kupce delati na elektronski blagajni, da bodo pozneje ostale brez službe,« je na naše provokativno vprašanje odgovoril dr. Izidor Mlakar na 10. strateški konferenci Vrednost inovacij, ki je bila v Cankarjevem domu. »Frida, kot robota ljubkovalno kličemo, le dopolnjuje zdravstveno osebje in s pomočjo procesov in umetne inteligence obdeluje podatke ter pomaga pri delu.«
Obstajata dva tovrstna robota, oba razvijajo na mariborski univerzi, v polni proces dela bosta vključena v mariborskem UKC. Poleg Fride je tu še Smiljan. »Za zdaj gre le za dve delovni imeni in dve različni barvi vokala,« pravi Mlakar in poudarja, da robot, visok kot povprečen globinski sesalec, ki se tudi premika in polni kot pametni sesalec, tehta 50 kilogramov in ne nosi umetnih las predvsem zato, da glava zaradi pregrevanja ne zgori, s svojo okretnostjo pa ne sme poškodovati ali ovirati zdravstvenega osebja, bolnikov in pacientov. »Robot ne sme biti ovira, biti mora pomoč, razbremenitev.« Da je dobil certifikat za delo v kliničnem okolju, sta Frida in Smiljan morala izpolnjevati ključni pogoj, da ne moreta poškodovati ljudi v prostoru, kar omogočajo senzorji zaznave.
Ne sme biti ovira, biti mora pomoč, razbremenitev.
Delujeta po sistemu android oziroma govornih procesih, ki jih na Feriju razvijajo že 20 let. Sposobna sta komunicirati z osebjem grafično in tudi vokalno. Odgovarjata na vprašanja in predlagata rešitve. Z bolniki lahko opravita gibalne vaje, previjati, dvigovati ali kaj bolj zapletenega pa za zdaj še ne zmoreta in ne smeta. V polni proces dela, torej tudi z bolniki, bi lahko vstopila že v prihodnjem letu. »Zdravstveno osebje je robota dobro sprejelo, zdaj ga morajo tudi bolniki.«
