Rokometaši brez žoge, fuzbalerji brcajo v zid

Kako bo napredoval mladi hokejist, če pa že tri mesece s palico ni odbil paka na ledu ali se zanj boril s soigralcem? Ali pa rokometaš, ali naj izvaja križanje sam s sabo? Ne nazadnje, kje bo mladi alpski smučar, ko se bodo morda februarja kar naenkrat začela tekmovanja? O športu mladih vlada bolj ali manj tišina, na politični ravni, na ravni Olimpijskega komiteja Slovenije in na ravni posameznih krovnih organizacij.

Mnogi vrgli puško v koruzo

Ena izmed največjih valilnic slovenskega športa je zagotovo RK Celje Pivovarna Laško. Tam je že tri mesece brez treninga 450 otrok. Da nastaja velika težava, nam povesta Klemen Luzar, ki je v evropskem Celju strokovni koordinator mladinskega pogona, in Peter Novak, trener kadetske ekipe Celja: »Bojimo se, da bo kar več otrok vrglo puško v koruzo in se bodo prenehali ukvarjati s športom. Drugi nimajo veliko možnosti za treniranje doma (majhen prostor v bloku …) in bo kakovost vsekakor padla. Najmlajši bodo zaradi omejitev zamudili okno priložnosti in se bodo posledice čutile še mnogo let. Tudi marsikateri trener entuziast bo najbrž obupal.« Trenerji so sicer ves čas v pogonu in iščejo možnosti, da otroci trenirajo doma, z njimi se srečujejo virtualno ter jim dajejo navodila, a vse to po treh mesecih ni več dovolj.

Na primer Športno društvo Bleščica iz Ljubljane, kjer dekleta vadijo ritmično gimnastiko, poskuša tudi na daljavo ohranjati duha pripadnosti in povezanosti: »V času zaprtja telovadnic se dekleta vsak teden srečujejo in skupaj vadijo prek zooma. Poleg vadbe elementov in kondicijske priprave ostajajo povezana in ohranjajo športno formo.«

Mama dveh nogometašev, 14- in 16-letnika, nekdanja vrhunska športnica, rokometna reprezentantka Branka Mijatović, kliče odločevalcem: »Vsi imajo naloge ali pa imajo vodeno vadbo prek zooma, samo to ni isto, kot če bi lahko brcali žogo več kot pa doma v hiši. Prej, ko je imel sin šolo in trening, je imel več energije, več motivacije. Jaz kot športnica jima obema sicer lahko pomagam, ampak kaj pa tisti otroci, ki te možnosti nimajo. Vsekakor pa nimata takšne energije, sta precej manj motivirana ter postajata brezvoljna za vse stvari.«

V društvih in klubih se še kako zavedajo, da je zdravje na prvem mestu, in dosledno spoštujejo priporočila NIJZ in navodila vlade. Ob tem pa se poraja vprašanje, ali res ni mogoče vsaj nekoliko popuščati pri otroških in mladinskih športnih dejavnostih. »Predvsem da bi na primer lahko igrali 2 : 2 na igrišču. Da lahko naredijo kakšno taktično stvar, da lahko napredujejo. Otroci so pripravljeni, razumejo situacijo, pazijo, ampak manjka jim igra z vrstniki,« še doda Mijatovićeva. In res, zakaj ne bi v kolektivnih športih, ki so bržčas v najslabšem položaju, dovolili, da bi trikrat na teden vadili po štirje otroci iz iste skupine in se ne bi mešali z drugimi. Direktorica direktorata za šport Mojca Doupona je pred dnevi razlagala na televiziji: »Šport mladih še vedno poteka, seveda znotraj družine, ministrstvo tako financira 20 trenerjev, da delajo na daljavo z mladimi. Trenutno je edina možnost, da vsak za sebe naredi, kar lahko. Intenzivno delamo za to, da bi počasi odpirali šport. Bojim pa se, da športne organizacije nimajo načrta, kako vračajo športnike ali tiste, ki so preboleli koronavirus.« A dan pozneje so se družno ogorčene oglasile nekatere krovne organizacije: »Mi smo pripravljeni!«

Ostali bodo brez kategorizacije

Športni klubi in društva so pri nas izvrstno organizirani glede vadb, priprav, poletnih ali zimskih taborov, težko lahko kdo trdi, da zdaj ob epidemiji niso. Na Odbojkarski zvezi Slovenije tako izpostavijo še težavo, ki bo verjetno nastala, sploh pri tistih športnikih, ki so ravno na prehodu kategorij. »V sezoni 2020/21 je OZS v mlajših kategorijah uspelo izpeljati zelo majhen del programa.« Imajo pa pripravljenih več scenarijev, kako izpeljati tekmovanja, ko od vlade za to dobijo dovoljenje. »Vsi želimo, da bi bilo to čim prej, a če se ne bo zgodilo do spomladi, tekmovanj ne bo moč izpeljati v nobeni obliki. Za OZS posledic ne bi bilo, zagotovo pa to ne bi bilo spodbudno za klube, njihovo delo, prepoznavnost, sponzorje ter seveda otroke, ki skoraj eno leto ne bodo tekmovali, tisti najboljši pa verjetno ne bodo mogli pridobiti kategorizacije in dodatnih točk za vpis v srednje šole in tudi na fakultete, morda tudi štipendij.«

Na šolskem in športnem ministrstvu nam niso odgovorili nič konkretnega, zgolj: »Pripravljamo načrt za sproščanje omejevalnih ukrepov pri izvajanju športne dejavnosti. Posebno pozornost bomo z omenjenim načrtom namenili prav vadbi mlajših športnikov.«

Strokovnjaki na ministrstvu in v vladi bi morali zaupati strokovnjakom v zvezah, klubih in društvih. Oni bodo najbolje vedeli, kako prilagoditi vadbe glede na posamezno panogo, da bi bilo širjenje virusa le malo verjetno.