Rokovo veliko srce živi naprej
V spomin na velikega humanitarca zbirajo nogavice. Srčen in skromen junak bi včeraj dopolnil 22 let.
Odpri galerijo
MARIBOR – Konec avgusta lani so na pobreškem pokopališču k zadnjemu počitku položili Roka Černica. Komaj enaindvajset let je bil star fant, ki je živel izključno za dobrodelnost in prostovoljstvo. Pokojni mladenič je bil junak sodobnega časa: skromen, čudovit, tako srčen, plemenit, predober za ta kruti svet.
Ko je umrl, je tragična vest pretresla mnoge, sploh pa štajersko prestolnico, kjer so ga poznali vsi. Za nekatere je bil že prava legenda! Rok seveda ni bil kar nekdo: bil je že ime tedna pa ime meseca na Valu 202, bil je v ožjem izboru za ime leta, Borut Pahor mu je podelil prestižno priznanje za naj prostovoljca leta 2015!
Začel je zbirati sredstva za ubogo sedemletno Lano Beranič, dražil zanjo dva nogometna dresa ter zbral najmanj 1400 evrov – za skorajšnjo operacijo dekličinih stopal. Potem pa se ni več ustavljal in ni popuščal pri svoji dobrodelnosti. Ob dnevu brezdomcev je že leta 2016 podaril kar 1200 parov nogavic, s tem pa poskrbel, da je bila prihajajoča zima za mariborske brezdomce vendarle toplejša. Ta akcija je postala njegov zaščitni znak, s katerim nameravajo njegovo začrtano pot, kot rečeno, obuditi in nadaljevati tudi humanitarčki. »Roka so vsi poznali kot velikega dobrodelnika, ki je pomagal tudi v obdobju, ko sta bila z mamo tik pred deložacijo. Rad je imel svoj Maribor, živel je za štajerski klub, še posebno pa za človeka v stiski,« so ga družno opisovale Petra, Branka, Marina in Anja iz Humanitarčka.
Odtlej namreč ni bilo več meseca, da ne bi izpeljal še katere podobne akcije. Njegov zadnji projekt je bilo zbiranje prispevkov za operacijo nogic 11-letnega Marka Aberška.
Rok Černic je bil zaljubljen v nogomet in NK Maribor. Na njihove tekme je hodil že z očetom, pozneje tudi treniral, nato pa se je v zakletem trenutku vse podrlo in ustavilo zaradi zdravstvenih težav. Če že ni mogel brcati, je začel toliko strastneje zbirati. Imel je vse, kar je povezanega z NK Maribor, govori se, da je imel celo največjo zbirko njihovih dresov, kopačk, žog, slik, literature, šalov, medalj, značk, zastav, rokavic, marsičesa, kar je imel on, menda še klub nima, marsikaj pa je uporabil in pretopil v prepotrebna sredstva, ta pa podaril pomoči potrebnim. Na koncu je Roka izdalo srce. Umrl je zaradi asistolije ob astmatičnem napadu v domačem okolju.
Vitezov, kakršen je bil tudi Rok Černic, človeški spomin ne bi smel pozabiti. Tudi zato so v dobrodelnem društvu Humanitarček sklenili, da s posebno akcijo počastijo spomin na nedavno preminulega Roka. Ker bi prav včeraj dopolnil 22 let, v njegov spomin zbirajo nogavice, ki jih je tudi sam pogosto zbiral za brezdomce. Akcijo, ki bo trajala do konca tega tedna, so poimenovali Rokovanje. »Rok je bil velik človekoljub, dobitnik številnih priznanj za svojo dobrodelnost ter od glave do pet navijač NK Maribor. Želimo doseči, da spomin nanj zlepa ne bo zbledel, obenem pa spodbuditi mlade, naj gredo po njegovi dobrodelni poti,« so sporočili iz mariborskega dobrodelnega društva. Akcijo sta med drugim podprla Rokova mama Mateja in Nogometni klub Maribor. »Ideja je vsako leto na njegov rojstni dan zbrati vsaj tisoč parov nogavic!«
Roka so vsi poznali kot velikega dobrodelnika, ki je pomagal tudi v obdobju, ko sta bila z mamo tik pred deložacijo.
Ko je umrl, je tragična vest pretresla mnoge, sploh pa štajersko prestolnico, kjer so ga poznali vsi. Za nekatere je bil že prava legenda! Rok seveda ni bil kar nekdo: bil je že ime tedna pa ime meseca na Valu 202, bil je v ožjem izboru za ime leta, Borut Pahor mu je podelil prestižno priznanje za naj prostovoljca leta 2015!
Za Rokom je ostala obsežna zapuščina serije udarnih humanitarnih akcij, bilo pa je še neprimerno več manjših, prav zato, ker so bile očem skrite, so bile še svetejše. Za pomoč, ki jo je moral pred časom tudi sam sprejeti, se je zahvalil preprosto tako, da je podaril veliko hrane tistim, ki so jo nujno potrebovali. »Tudi jaz sem že potreboval podobno pomoč,« nam je pripovedoval nekoč. »Ko je doma zmanjkalo za položnice in hrano, so nam priskočili na pomoč dobri ljudje, in tega ne mislim pozabiti!«
Začel je zbirati sredstva za ubogo sedemletno Lano Beranič, dražil zanjo dva nogometna dresa ter zbral najmanj 1400 evrov – za skorajšnjo operacijo dekličinih stopal. Potem pa se ni več ustavljal in ni popuščal pri svoji dobrodelnosti. Ob dnevu brezdomcev je že leta 2016 podaril kar 1200 parov nogavic, s tem pa poskrbel, da je bila prihajajoča zima za mariborske brezdomce vendarle toplejša. Ta akcija je postala njegov zaščitni znak, s katerim nameravajo njegovo začrtano pot, kot rečeno, obuditi in nadaljevati tudi humanitarčki. »Roka so vsi poznali kot velikega dobrodelnika, ki je pomagal tudi v obdobju, ko sta bila z mamo tik pred deložacijo. Rad je imel svoj Maribor, živel je za štajerski klub, še posebno pa za človeka v stiski,« so ga družno opisovale Petra, Branka, Marina in Anja iz Humanitarčka.
Odtlej namreč ni bilo več meseca, da ne bi izpeljal še katere podobne akcije. Njegov zadnji projekt je bilo zbiranje prispevkov za operacijo nogic 11-letnega Marka Aberška.
V sklopu Rokovanja bodo v Mariboru zbirali nogavice v Vijol'čni bajti na Tyrševi in v Mercator centru Tabor ter po pošti na sedežu Humanitarčka. V Ljubljani so projekt podprli pri Botrstvu in bodo nogavice zbirali v prostorih Zveze prijateljev mladine na Proletarski cesti. Humanitarna akcija za brezdomce bo trajala do konca tega tedna.
Rok Černic je bil zaljubljen v nogomet in NK Maribor. Na njihove tekme je hodil že z očetom, pozneje tudi treniral, nato pa se je v zakletem trenutku vse podrlo in ustavilo zaradi zdravstvenih težav. Če že ni mogel brcati, je začel toliko strastneje zbirati. Imel je vse, kar je povezanega z NK Maribor, govori se, da je imel celo največjo zbirko njihovih dresov, kopačk, žog, slik, literature, šalov, medalj, značk, zastav, rokavic, marsičesa, kar je imel on, menda še klub nima, marsikaj pa je uporabil in pretopil v prepotrebna sredstva, ta pa podaril pomoči potrebnim. Na koncu je Roka izdalo srce. Umrl je zaradi asistolije ob astmatičnem napadu v domačem okolju.