Roman Jerala svari: Virus je še vedno problem, ima še veliko možnosti za spremembe

Po izbruhu vojne v Ukrajini je poročanje o koronavirusu skorajda izginilo iz slovenskih medijev, a to ne pomeni, da je izginil tudi virus. »Verjamem, da večina noče nič več slišati o virusu, ampak žal je to še vedno problem, od rekordnega števila okužb v Veliki Britaniji do rekordnega števila smrti v Južni Koreji, Hongkongu do zapiranja velemest na Kitajskem,« pravi Roman Jerala s Kemijskega inštituta.

V Sloveniji je sedemdnevno povprečje novih primerov 2529, 14-dnevna pojavnost pa 1809. V bolnišnicah se po zadnjih podatki zdravi 290 okuženih oseb, intenzivno zdravljenje pa jih potrebuje 44.

Znanstveniki se v trenutni situaciji ukvarjajo z vprašanji, ali se lahko pojavi še kakšna različica, ki bi se tako kot omikron 'izognila predhodni imunosti' in se razširila po svetu. »Zato so znanstveniki sistematično mutirali vse aminokislina v proteinu S na predelu, kjer se virus pritrdi na človeške celice. V primerjavi z začetno vuhansko različico je imela različica delta dve spremembi, omikron pa kar 15. Doslej so na teh mestih v doslej prisotnih različicah našli 479 različnih aminokislin. Ugotovili so, da je možnih zamenjav več kot 2000, kar kaže na veliko število možnih kombinacij, prek katerih bi se virus lahko spremenil in ob tem še vedno obdržal možnost okužbe človeških celic, zato ima virus, kot kaže, še veliko možnosti za spremembe. Z večanjem števila okuženih ljudi raste tudi verjetnost razvoja novih različic, ki bi se lahko hitreje širile, če jih obstoječa imunost zaradi prebolevnosti ali cepiv ne bi dobro zamejevala. Zato se bojim, da bo umik vseh omejevalnih ukrepov, kar se dogaja na Danskem in  v Veliki Britaniji, še pospeševal razvoj novih različic, ker zaščita po cepljenju in predhodni okužbi traja le nekaj mesecev. Seveda pa ne smemo pozabiti dolgega covida, katerih posledice še spoznavamo,« nam je razlagal Jerala.

Kaj bo, je težko napovedati

Na vprašanje, ali bi bile lahko prihodnje različice manj ali bolj nevarne, Jerala odgovarja, da analiza dosedanjih različic kaže, »da patogenosti različic virusa ne moremo napovedovati in da bodo bodoče različice lahko bolj ali manj nevarne. Ne drži, da se bo virus nujno razvijal v smer manjše patogenosti, ker to ne vpliva pomembno na njegovo širjenje«.

Je pa Jerala razkril dobro novico. »Lahko pričakujemo, da bomo imeli letos na razpolago več učinkovitih zdravil proti virusu, kot je paxlovid, ki ga v Sloveniji, če se ne motim, še ni, in ostala, ki so v postopku testiranja in odobritve in bila lahko zelo koristna predvsem za bolj ogrožene. Mimogrede, v reviji New England Journal of Medicine je bila objavljena študija na 1300 pacientih, ki je pokazala neučinkovitost ivermektina kot zaščite pred hospitalizacijo. Drugače pa se moramo pripraviti na sezonsko cepljenje podobno kot pri gripi v kombinaciji z ukrepi kot so prezračevanje, filtriranje zraka, uporaba mask v zaprtih prostorih in testiranje vsaj v bolj ogroženih okoljih.«