KORONAVIRUS
Roman Vodeb raztrgal teoretike zarot: Njihovi nori, psihotični občutki zmagajo
»Normalni ljudje se ne moremo načuditi, kako je lahko neki običajen človek v svojih občutenjih tako nor.«
Odpri galerijo
Zadnje dni za žolčne debate v slovenski javnosti skrbijo različni teoretiki zarot o novem koronavirusu in medijsko izpostavljene osebe, ki menijo, da so ukrepi za zajezitev širjenja virusa pretirani oziroma nepotrebni enako kot nošenje mask. Na drugi strani jim znanstveniki odgovarjajo, da so njihove ocene nestrokovne. »Če bi bile maske res tako nevarne, nobeden od zdravnikov in sester, ki že leta pri svojem delu uporabljajo maske, ne bi bili več med živimi,« se je odzvala Polonca Truden Dobrin z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
Preberite tudi:
»Kot najstnicam so zatrli pohoto, zdaj besnijo v karanteni«
Marko Potrč se ne da: Razumite, ne bom se ustavil, ne bom odnehal
Kje je meja med »zdravo skepso« in t. i. teorijami zarot? »To, da nekateri ljudje raje in bolj verjamejo raznim teorijam zarote, kot pa uradnim znanstvenikom, torej stroki (strokovnjakom) in medijem in/oz. vladnikom/politikom, je klasičen in ustaljen pojav. Pojem oz. koncept teorije zarote je kot psihološka značilnost poznan že iz pradavnine, iz srednjega veka, polpretekle zgodovine, seveda pa tudi iz aktualne sedanjosti,« o tem pravi teoretski psihoanalitik Roman Vodeb in dodaja, da eklatanten primer »sedaj predstavlja laična (javnomnenjska) skepsa okrog vpeljave tehnologije 5G, cepljenja in covid-19.«
Preberite tudi:
»Kot najstnicam so zatrli pohoto, zdaj besnijo v karanteni«
Marko Potrč se ne da: Razumite, ne bom se ustavil, ne bom odnehal
Kje je meja med »zdravo skepso« in t. i. teorijami zarot? »To, da nekateri ljudje raje in bolj verjamejo raznim teorijam zarote, kot pa uradnim znanstvenikom, torej stroki (strokovnjakom) in medijem in/oz. vladnikom/politikom, je klasičen in ustaljen pojav. Pojem oz. koncept teorije zarote je kot psihološka značilnost poznan že iz pradavnine, iz srednjega veka, polpretekle zgodovine, seveda pa tudi iz aktualne sedanjosti,« o tem pravi teoretski psihoanalitik Roman Vodeb in dodaja, da eklatanten primer »sedaj predstavlja laična (javnomnenjska) skepsa okrog vpeljave tehnologije 5G, cepljenja in covid-19.«