SLOVENCI V SENCI
Roparja s Kozjanskega pokopala ljubezen
Ko si je štajerski razbojnik drznil zavrniti gostilničarko, so se začele težave.
Odpri galerijo
Franc Guzej in Barbka
V ljudskem spominu je Franc Guzej (1839–1880) ostal kot znameniti ropar, ki je s svojimi spektakularnimi dejanji ustrahoval velik del južne Štajerske. Rodil se je v vasi Sveti Primož pri Šentjurju. Po osnovni šoli je odslužil vojaški rok v Bosni, takrat divji in nevarni deželi. V Dalmaciji se je izšolal za orožnika, a mu služba daleč od doma ni ustrezala.
Vrnil se je domov in se zaposlil v gostilni Klančar na Dobrni. Dobrna se je razvijala v zdraviliški center in vse je kazalo, da se bo Franc Guzej s trdim delom izvil iz revščine. Vendar so se začele težave, ko se je v postavnega fanta zatreskala gospodarica in gostilničarka Ana Klančar. Glede na razmerje med njima je bila Ana prepričana, da ga bo lahko osvojila, vendar jo je Guzej zavrnil in sklenil oditi. Ne pravijo zastonj, da je v ljubezni zavrnjena ženska najbolj nevarna na svetu. Guzej je prav kmalu na svoji koži izkusil, da to še prekleto drži.
Pred njegovim odhodom se je v gostilni znašla množica orožnikov. Prebrskali so njegove stvari in našli v njih gostilniški srebrni pribor in 3000 goldinarjev, ki jih je v prtljago podtaknila Klančarjeva. Oblasti se za njegove ugovore niso menile in so mu prisodile sedem let zapora v celjskem Starem piskru. V zaporu je imel Guzej veliko časa in želja po maščevanju je naraščala iz dneva v dan.
Po prihodu na svobodo si je pridobil pajdaše in skupaj z njimi plenil in ropal po sejmih, graščinah in župniščih. Tatvine in ropi so se vrstili po vsej južni Štajerski in Hrvaški. Nato se je maščeval svoji bivši, Ani Klančar: Guzej ni bil več le ropar, postal je tudi morilec.
Potem je že kazalo, da se bo Guzej izvil iz razbojniškega življenja. Zaljubil se je v mlinarjevo hčerko Barbko Amon in z njo načrtoval pobeg v Ameriko. Pobeg v novo življenje. Vendar prepozno. Orožniki so po petih letih neuspešnega lova končno začeli zategovati zanko okoli tolpe in njihovega vodjo 10. septembra 1880 v Košnici spravili v kot. Ko je kartal pri prijatelju Drobnetu, je policija stopila v akcijo. Družba se je razbežala, Guzej se je zatekel v klet in streljal na orožnike. V brezizhodnem položaju je poskusil s prebojem, vendar so ga ustrelili.
Pokopali so ga brez svetega obreda v neposvečeno zemljo zunaj pokopališča pri cerkvi sv. Ane na Prevorju. Pogreba se ni udeležil nihče razen grobarja in nekaj delavcev. Njegovi znanci in domačini si niso upali priti, klub temu pa je bil na grobu vedno svež cvet. Ljudje so ugotavljali, da ga najbrž prinaša njegova srčna izbranka Barbka. Po stoletju in pol sta ostala le še bled spomin na znamenitega roparja in romantična pripovedka o neizpolnjeni ljubezni.
Prihodnjič: Barbara Celjska
Guzejeva rojstna hiša je levo od cerkve sv. Primoža pri Šentjurju.
Vrnil se je domov in se zaposlil v gostilni Klančar na Dobrni. Dobrna se je razvijala v zdraviliški center in vse je kazalo, da se bo Franc Guzej s trdim delom izvil iz revščine. Vendar so se začele težave, ko se je v postavnega fanta zatreskala gospodarica in gostilničarka Ana Klančar. Glede na razmerje med njima je bila Ana prepričana, da ga bo lahko osvojila, vendar jo je Guzej zavrnil in sklenil oditi. Ne pravijo zastonj, da je v ljubezni zavrnjena ženska najbolj nevarna na svetu. Guzej je prav kmalu na svoji koži izkusil, da to še prekleto drži.
Pred njegovim odhodom se je v gostilni znašla množica orožnikov. Prebrskali so njegove stvari in našli v njih gostilniški srebrni pribor in 3000 goldinarjev, ki jih je v prtljago podtaknila Klančarjeva. Oblasti se za njegove ugovore niso menile in so mu prisodile sedem let zapora v celjskem Starem piskru. V zaporu je imel Guzej veliko časa in želja po maščevanju je naraščala iz dneva v dan.
Pokopali so ga brez svetega obreda v neposvečeno zemljo zunaj pokopališča pri cerkvi sv. Ane na Prevorju.
Po prihodu na svobodo si je pridobil pajdaše in skupaj z njimi plenil in ropal po sejmih, graščinah in župniščih. Tatvine in ropi so se vrstili po vsej južni Štajerski in Hrvaški. Nato se je maščeval svoji bivši, Ani Klančar: Guzej ni bil več le ropar, postal je tudi morilec.
Potem je že kazalo, da se bo Guzej izvil iz razbojniškega življenja. Zaljubil se je v mlinarjevo hčerko Barbko Amon in z njo načrtoval pobeg v Ameriko. Pobeg v novo življenje. Vendar prepozno. Orožniki so po petih letih neuspešnega lova končno začeli zategovati zanko okoli tolpe in njihovega vodjo 10. septembra 1880 v Košnici spravili v kot. Ko je kartal pri prijatelju Drobnetu, je policija stopila v akcijo. Družba se je razbežala, Guzej se je zatekel v klet in streljal na orožnike. V brezizhodnem položaju je poskusil s prebojem, vendar so ga ustrelili.
Grob pri sveti Ani
Pokopali so ga brez svetega obreda v neposvečeno zemljo zunaj pokopališča pri cerkvi sv. Ane na Prevorju. Pogreba se ni udeležil nihče razen grobarja in nekaj delavcev. Njegovi znanci in domačini si niso upali priti, klub temu pa je bil na grobu vedno svež cvet. Ljudje so ugotavljali, da ga najbrž prinaša njegova srčna izbranka Barbka. Po stoletju in pol sta ostala le še bled spomin na znamenitega roparja in romantična pripovedka o neizpolnjeni ljubezni.
Prihodnjič: Barbara Celjska
