PODZEMLJE
Rovi po novem tudi za invalide
Rovi pod starim Kranjem so ena največjih turističnih zanimivosti mesta; gorenjska prestolnica skriva številne umetne podzemeljske objekte, med drugim staro zaklonišče.
Odpri galerijo
Rovi so nadvse zanimiva kranjska atrakcija. Foto: Jošt Gantar
Podzemni rovi so bili zgrajeni med drugo svetovno vojno, bili so mestno zaklonišče. Danes so v njih veliko bolj prijetni družabni dogodki, po novem jih lahko obiščejo tudi ljudje na vozičkih, saj so sredi tega leta preuredili vhod na Jelenovem klancu.
Hladni, temačni in vlažni rovi pod starim Kranjem morda res ne spominjajo na biser, toda pomislite na ljudi, ki so dvajset metrov pod zemljo doživljali trenutke groze, a imeli tudi upanje na preživetje. Med drugo vojno so namreč rove zgradili za zaklonišče pred bombnimi napadi. V okolico Kranja je padlo samo pet bomb, k sreči niso eksplodirale, toda letala so zelo pogosto preletavala mesto, in takrat so se ljudje skrili v zaklonišča.
Kranj stoji na dobrih dvajset metrov visoki terasi med kanjonoma Kokre in Save.
Terasa je nastala z usedanjem in sprijemanjem kamnin, ki sta jih reki odložili pred milijoni let. Več metrov debela plast takšne kamnine je zelo trdna, če vanjo izkopljemo rov, pa ga lahko zelo hitro širimo. Stene lahko okrušimo kar s prsti, in to je bilo naravnost idealno za hitro gradnjo zaklonišča. Načrte zanj so pripravili že na začetku vojne, v strahu pred bombnimi napadi so jih uresničili leta 1944. Več kot 130 delavcev je prej kot v enem letu izkopalo kar 1300 metrov dolg rov.
Pot vodi torej skozi konglomeratno skalo. Rovi so delo človeških rok, a v njih zaradi klime, ki je podobna tisti v naravni jami, nastajajo kapniki, tam živijo redke jamske živali, kot so jamske kobilice in pajki jamske mete. Zanimivi, čeprav zelo redki prebivalci so netopirji, ponočnjaki, ki po spretnosti letanja prekašajo akrobatske letalce in medtem celo večerjajo.
V njih si lahko ogledate razstavo, ki podrobneje predstavlja zgodovino kranjskega podzemlja ter predstavi njihova graditelja Josipa Slavca in Josipa Dedka, na ogled sta tudi razstava mineralov in fosilov ter rekonstrukcija zaklonišča iz druge svetovne vojne, kjer lahko doživite simulacijo letalskega napada.
Rovi so z leti pridobili naravno patino, čisto prave kapnike, v mrzlih zimah celo ledene kapnike. Izkopani so v konglomerat in na predelih, kjer niso obdani z betonom, se konglomeratna stena lepo vidi.
V Kranju so še trije manjši rovi, a za javnost so odprti samo tisti pod starim delom mesta. Vanje vstopimo ob vznožju Jelenovega klanca v dolini Save. Po tem kraku se po hladnih rovih sprehodimo do kanjona Kokre, vstopimo v drugi krak in izstopimo pod Pungertom na južni strani starega mesta.
Rovi so bili nekaj časa opuščeni in zanemarjeni, potem pa so jih uredili za oglede turistov. Danes v njih med drugim snemajo reklame ali videospote, redno prirejajo zanimive dogodke.
Dvajset metrov pod mestom sta v skrivnostnih rovih zatočišče našli dobri čarovnici Alja in Bazilika, ki vsako leto težko pričakujeta noč čarovnic. Konec oktobra ju lahko obiščete, toda, pozor: zanimanje je veliko. Na svoj račun jeseni pridejo tudi ljubitelji vina, ki se lahko okrog martinovega podajo na kranjsko vinsko pot, seveda globoko pod osrednjim trgom.
Pod zemljo so na ogled tudi fotografske razstave. Foto: Primož Hieng
Hladni, temačni in vlažni rovi pod starim Kranjem morda res ne spominjajo na biser, toda pomislite na ljudi, ki so dvajset metrov pod zemljo doživljali trenutke groze, a imeli tudi upanje na preživetje. Med drugo vojno so namreč rove zgradili za zaklonišče pred bombnimi napadi. V okolico Kranja je padlo samo pet bomb, k sreči niso eksplodirale, toda letala so zelo pogosto preletavala mesto, in takrat so se ljudje skrili v zaklonišča.
Kranj stoji na dobrih dvajset metrov visoki terasi med kanjonoma Kokre in Save.
Terasa je nastala z usedanjem in sprijemanjem kamnin, ki sta jih reki odložili pred milijoni let. Več metrov debela plast takšne kamnine je zelo trdna, če vanjo izkopljemo rov, pa ga lahko zelo hitro širimo. Stene lahko okrušimo kar s prsti, in to je bilo naravnost idealno za hitro gradnjo zaklonišča. Načrte zanj so pripravili že na začetku vojne, v strahu pred bombnimi napadi so jih uresničili leta 1944. Več kot 130 delavcev je prej kot v enem letu izkopalo kar 1300 metrov dolg rov.
Podzemlje pod Glavnim trgom prinaša zanimive zgodbe. Foto: Primož Hieng
Pot vodi torej skozi konglomeratno skalo. Rovi so delo človeških rok, a v njih zaradi klime, ki je podobna tisti v naravni jami, nastajajo kapniki, tam živijo redke jamske živali, kot so jamske kobilice in pajki jamske mete. Zanimivi, čeprav zelo redki prebivalci so netopirji, ponočnjaki, ki po spretnosti letanja prekašajo akrobatske letalce in medtem celo večerjajo.
V njih si lahko ogledate razstavo, ki podrobneje predstavlja zgodovino kranjskega podzemlja ter predstavi njihova graditelja Josipa Slavca in Josipa Dedka, na ogled sta tudi razstava mineralov in fosilov ter rekonstrukcija zaklonišča iz druge svetovne vojne, kjer lahko doživite simulacijo letalskega napada.
V skrivnostnih rovih sta zatočišče našli dobri čarovnici Alja in Bazilika.
Rovi so z leti pridobili naravno patino, čisto prave kapnike, v mrzlih zimah celo ledene kapnike. Izkopani so v konglomerat in na predelih, kjer niso obdani z betonom, se konglomeratna stena lepo vidi.
V Kranju so še trije manjši rovi, a za javnost so odprti samo tisti pod starim delom mesta. Vanje vstopimo ob vznožju Jelenovega klanca v dolini Save. Po tem kraku se po hladnih rovih sprehodimo do kanjona Kokre, vstopimo v drugi krak in izstopimo pod Pungertom na južni strani starega mesta.
Rovi so bili nekaj časa opuščeni in zanemarjeni, potem pa so jih uredili za oglede turistov. Danes v njih med drugim snemajo reklame ali videospote, redno prirejajo zanimive dogodke.
Načrte zanj so pripravili že na začetku vojne.
Dvajset metrov pod mestom sta v skrivnostnih rovih zatočišče našli dobri čarovnici Alja in Bazilika, ki vsako leto težko pričakujeta noč čarovnic. Konec oktobra ju lahko obiščete, toda, pozor: zanimanje je veliko. Na svoj račun jeseni pridejo tudi ljubitelji vina, ki se lahko okrog martinovega podajo na kranjsko vinsko pot, seveda globoko pod osrednjim trgom.
