Rože iz krep papirja tudi za predsednika države
Drugega februarja, na svečnico, je imela god Laščanka Marica Lesjak, nekaj dni prej, v ponedeljek, 30. januarja, pa je praznovala 90. rojstni dan. Nekateri so jo obiskali prav na dan jubileja, nekateri že prej, nekateri jo bodo tudi v prihodnjih dneh, saj jo številni v Laškem in širše poznajo kot kranceljpinterico, ki izdeluje pisane rože iz krep papirja. Vse, od vrtnic do nageljnov, marjetic, tulipanov in drugih vrst rož, več deset vrst jih je, so bile nekoč, še zlasti pozimi, ko pravega cvetja na vrtu ni bilo mogoče nabrati, pa tudi ne kupiti, še kako dobrodošle.
Rožice še vedno izdelujem in ravno pred tokratnim jubilejem sem jih v štirinajstih dneh naredila 150.
Za bohkov kot
Najpogosteje so takšne rože iz papirja izdelovali za najrazličnejša praznovanja, tudi poroke, ki so bile pogosteje pozimi, še pred pustom. V številnih kmečkih hišah pa so z njimi ozaljšali tudi tako imenovani bohkov kot. Lesjakova se je te veščine, ki jo tudi ministrstvo za kulturo uvršča v register žive kulturne dediščine, že v rani mladosti naučila od svoje starejše sestre Pepce Vodišek, pozneje pa je znanje nadgrajevala.
S posebnim postopkom izdelave jo je seznanil tudi neki cvetličar iz sosednje Avstrije in takrat je izdelavo povsem spremenila. Svoje bogato znanje pa je nesebično in z veseljem prenašala tudi na mladi rod in druge zainteresirane, s katerimi se je družila tudi v medgeneracijskem centru. Nepogrešljiva je bila predvsem na številnih prireditvah v Laškem, še zlasti tistih, ki jih je organiziral Etno odbor Jureta Krašovca Možnar, ki se ukvarja z obujanjem in ohranjanjem starih šeg in navad. Na stojnici je bila vselej opažena, saj je bila obdana z rožicami in pisanimi šopki, ki jih je z veseljem tudi podarjala, prejela sta jih tudi nekdanja predsednika republike Milan Kučan in Borut Pahor.
Posebno vlogo je imela tudi na ohceti po stari šegi, v sklopu prireditve Pivo in cvetje. Ne le da je Marica vselej izdelala venček za nevesto, v njeni domeni je bila tudi izdelava gerlande iz žingerla, s katero so ozaljšali vrata, skozi katera je prišla nevesta, ko jo je na dom prišel iskat ženin. »V tem sem resnično uživala in imam na tista leta zelo lepe spomine. Rožice pa še vedno izdelujem in ravno pred tokratnim jubilejem sem jih v štirinajstih dneh naredila 150. Vsak, ki se je spomnil name in mi prišel voščit, je dobil šopek,« nam pove Marica, ki zadnjih osem let živi v Domu starejših Zdravilišča Laško. Če se pred osmimi leti ne bi hudo poškodovala, pa bi morda še danes živela v svoji hiši v Spodnji Rečici, ki jo je z veliko napora do strehe spravila sama, z eno plačo, saj je že pri 36 letih ovdovela. »Ravno ko sva z možem začela graditi hišo, prvo ploščo smo zalili, ga je zadela kap in ostala sem sama z dvema sinovoma. Takrat so me številni spraševali, ali bom vse prodala, a nisem, temveč sem napela vse sile, da sem hišo spravila pod streho,« se z grenkobo spominja tistih dni Lesjakova, ki je vse do upokojitve delala v laškem zdravilišču, kjer je poprijela za marsikatero delo, bila je tudi vodja strežbe.
Zapeli še koledniki
Po upokojitvi je bila zelo dejavna v številnih društvih in organizacijah, kot prostovoljka je prejela državno priznanje, zato so ji številni tudi ob jubileju izkazali čast in ji prišli voščit. V organizaciji Rdečega križa, ki že več kot 28 let v Laškem izkazuje pozornost občanom, ki dosežejo ta častitljivi jubilej, jo je obiskala delegacija z županom laške občine Markom Šantejem, podpredsednikom Krajevne skupnosti Rečica Ivanom Kušerjem, predsednikom Društva upokojencev Rečica Jožetom Kotnikom ter predsednikoma Društva invalidov občine Laško Viktorjem Korunom in Združenja borcev za vrednote NOB Edijem Lahom na čelu.
Ker je bila Marica tudi dolgoletna zvesta članica odbora Rdečega križa (RK), ji je v imenu krajevne organizacije RK Rečica čestitala predsednica Marija Šmauc, delegacijo pa je vodil sekretar laškega RK Vlado Marot, ki je z jubilantko več desetletij sodeloval tudi v etno odboru Možnar. Sočasno pa so Lesjakovo pred njenim godom razveselili Ofirovci in koledniki iz Laškega, ki so ji, kot je bila nekoč navada, tudi zapeli – ona pa z njimi. Nato je vsem prisotnim podarila šopke rož iz krep papirja, ki ga ima, kot pravi, še vedno dovolj na zalogi. In kadar ji dopušča čas, ga vzame v roke in se loti izdelave rožic. Pravi, da imajo njene še posebno moč.
