Rudarski srečno bo odmeval še dolga leta (FOTO)

Tudi letos so slovenski rudarji doživeli poseben poklon, a prireditev zaradi nestabilnega vremena ni potekala v letnem gledališču Limberk, ampak v domu KD Svoboda Griže. Vsakoletno slavje je preplet spominov, glasbe, običajev, tradicije in tovariškega druženja; tudi tokratno je pripravilo Etnološko društvo Srečno Griže, podprli pa so ga Občina Žalec, KS Griže, KS Liboje in VOC Ekologija – Kamnolom Liboje.

Brez parade ne gre

Letos mineva 57 let od zaprtja zabukovškega in 51 let od zaprtja libojskega rudnika, a kljub temu na tistih koncih ostajajo zvesti tej dejavnosti. Vse od zaprtja premogovnikov si upokojeni rudarji, ki so delo pozneje po večini nadaljevali v Velenju, prizadevajo ohranjati dragoceno dediščino, saj sta se skozi dvestoletno rudarjenje močno razvila stanovska zavest in občutek za skupnost in tradicijo, zato vsako leto pripravijo slovesnost ob dnevu slovenskih rudarjev s parado. Glavnino seveda sestavlja rudarska četa Zabukovica-Liboje.

Za dobrodošlico sta zaigrali združeni godbi na pihala iz Zabukovice, ki deluje že 142 let, in Liboj, ki letos zaznamuje 88-letnico delovanja. Rudarji so prišli v prazničnih oblekah, dekleta so vsakemu pripela rdeč nagelj. Po postroju rudarske čete Zabukovica-Liboje, ki so se ji pridružili rudarji iz Laškega in od drugod, so ob koračnici vkorakali v dvorano doma Svobode. Proslava se je začela z rudarsko himno združenih godb. Po izročilu iz 15. stoletja je oblast prevzel slavni častni in nezmotljivi prezidij Anton Planinc ob pomoči slavnega desnega in levega adlatusa, Jožeta Hribarja in Januša Grobelnika. Udeležence je nagovoril predsednik etnološkega društva Srečno Hribar in predstavil zgodovino praznika, ki ga slovenski rudarji prirejajo v spomin na veliko petdnevno gladovno stavko zasavskih rudarjev iz leta 1934. Vsem slovenskim rudarjem v domovini in po svetu je čestital ob stanovskem prazniku.

Skakali čez kožo

Sledil je prikaz skoka čez kožo, ki izhaja iz 16. stoletja, ko so v čeških in slovaških rudnikih uvedli slovesen sprejem novincev. Bolj ali manj po starih običajih ga ohranjajo ponekod v Evropi, v Sloveniji pa na naravoslovnotehniški fakulteti ob sprejemu diplomantov montanistike in geotehnologije v rudarski stan ter v Velenju. Po prvotnem običaju so morali novinci preskočiti rudniški jašek, ko pa so postale odprtine preširoke, ga je zamenjal skok čez kožo. Koža je kos telečjega usnja z jermenom in pasovi, ki ga je imel rudar pripasanega tako, da mu je pokrival zadnjo plat; po drčah se je na njem spuščal v jamske prostore, varoval ga je pred vlago. Skok so opravili tako, da so stopili na sod, pred katerim sta dva starejša člana skupnosti držala kožo; povedali so svoje generalije in geslo, odgovorili na morebitna vprašanja vodje ceremoniala, spili vrček piva in skočili k svojemu botru. Boter, zaščitnik, je novincu svetoval pri delu in v življenjskih stiskah.

Tokratnega skoka čez kožo ni opravil noben novinec, ampak vodja rudarske čete, izkušeni Januš Grobelnik, in upokojeni rudar Mate Jurič, ki se je vključil v rudarsko četo. Častni skok čez kožo je tokrat opravil podžupan Žalca Roman Virant, ki izhaja iz zabukovške rudarske družine, kot je povedal v nagovoru, ko je bila končana vladavina slavnega, častnega in nezmotljivega prezidija Antona Planinca. Vodenje prireditve je prevzela moderatorka Jolanda Železnik, obnovila zgodovino rudarstva in poudarila pomen godb ter ohranjanje tradicije. Dogajanje so s kulturnim programom popestrili vsestranska Olga Markovič, ansambel Davida Goričana s prijatelji ter združeni pevski sestav Rečiški knapi in Zabukovčani. Sledilo je prijetno tovariško druženje ob knapovski malici kot nekoč. Ob letu osorej se bodo znova sestali. 

Med sprejemom novega člana Mateja Juriča v rudarsko četo

Častni skok čez kožo je opravil podžupan Občine Žalec Roman Virant.