Rudi in Zlatica veselje najdeta v sadovnjaku (FOTO)
»Zame je največje zadovoljstvo in užitek vse od zgodnje pomladi do pozne jeseni delo in poležavanje v sadovnjaku, ki smo si ga uredili na vikendu, na ženini domačiji v Budincih. Ne gre za pridobitno dejavnost, temveč za preprosto uživanje, nekakšen konjiček, hkrati pa pridelamo kakšno tono različnega sadja. To nato predelamo v sokove, marmelade, žganje in podobno,« nam je razlagal Rudi Serec, ko smo ga obiskali v najbolj severnem slovenskem naselju Budinci. Rudi s svojo Zlatico uživa v čudovitem okolju, oba pa se z veliko ljubezni in zadovoljstva ukvarjata z ustvarjalnim konjičkom. In podobno kot so ribiči in lovci ponosni na svoje trofeje, čeprav eni in drugi pogosto pretiravajo pri hvalisanju, so vrtnarji, sadjarji, vinogradniki, poljedelci in drugi kmetovalci, kot sta Rudi in Zlatica, ponosni na pridelek, s katerim narava obdari njihov trud in prizadevnost.
Ne gre za pridobitno dejavnost, temveč za preprosto uživanje, nekakšen konjiček, hkrati pa pridelamo kakšno tono različnega sadja.
Med ponosne upravičeno spadata upokojenca iz Gederovcev, torej tik ob meji z Avstrijo, ki bosta kmalu praznovala 80. rojstni dan. Še posebno sta zaljubljena v svoj sadovnjak, ki ga imata na njeni domačiji ob madžarski meji. Čeprav je razdalja med krajema zajetna – več kot 30 kilometrov v eno stran –, sta Zlatica in zlasti Rudi vsaj trikrat na teden v sadovnjaku, kjer imata tako rekoč novo hišo z vsem potrebnim. Čeprav imata sogovornika dveh hčeri in sta dedek in babica ter počasi pričakujeta diamantno poroko, prav nič ne tarnata. Še vedno čila in zdrava ter vedno dobre volje poudarjata, da ju prav delo v sadovnjaku krepi. Uživanje v naravnem okolju med samim zelenjem in različnimi sadnimi drevesi jima daje novo moč in tudi zdravje.
Brez ograje ne gre
»Leta 2000 sva obnovila ženino domačijo ter uredila vikend in s tem sadovnjak, kjer sem zasadil tako rekoč vse vrste sadja, ki tukaj uspeva; češnje, višnje, breskve, marelice, hruške, nektarine, slive, jabolka različnih vrst, orehe, murve, skorše, kutine in drugo. Skoraj vsako leto dodam kaj novega in hkrati pomlajujem sadovnjak, ki tako in tako ni star. Imamo sveže domače sadje od pomladi in vse do zime. Večino pustimo za ozimnico, na leto pa stisnemo tudi nekaj sto litrov soka, seveda ne manjka niti žganja, kot so slivovka, viljamovka, palinka in različni drugi sadjevci. Zraven so tudi sladke marmelade,« nam zaupa Rudi.
Da je letina bogata, gre zasluga tudi zaščitni ograji, saj okrog namreč mrgoli divjadi, največ je jelenov in divjih prašičev, ki kmetovalcem na Goričkem delajo veliko škode.
Zanimivo je še, da Serčeva nič ne prodajata, temveč pridelano predvsem razdelita svojcem, prijateljem in sosedom.
