Rudnik ni postal Disneyland

Na prvi pilotni poziv, ki se je končal 15. novembra 2018, je bilo prijavljenih 17 doživetij 16 ponudnikov. Petčlanska komisija za petzvezdična doživetja je 11. decembra lani vsako od prijav ocenila na osnovi 40 meril, ki so razvrščena v 10 vsebinskih sklopov, predvsem pa je moral prijavitelj izpolnjevati vhodne pogoje in se zavezati k aktivnemu spremljanju odzivov obiskovalcev, trajnostnemu ravnanju in skrbi za kakovost izkušnje.

Prvo skupino potrjenih doživetij tako sestavljajo: Garden Village – Noč v hišici na drevesih, sredi gozda in z lastnim vrtom (Plantea, Garden Village Bled), Kratke naravoslovne počitnice v Sloveniji – podaljšan vikend v naravi (Zavod Symbiosis, Bloke), Pripoved vojaka s soške fronte (Kobariški muzej), Ljubljanski grad za vas – individualno grajsko doživetje (Javni zavod Ljubljanski grad), Vintage gourmet tour (Oljarna Lisjak, Koper), Ogled rudnika s kajakom (Podzemlje Pece), Po poteh Luke Čeča (Postojnska jama), Ribogojnica Fonda (Ribogojnica Fonda) in Brko tura (Turizem Ljubljana). Kaj je tisto, kar je prepričalo komisijo Slovenske turistične organizacije (STO), je opredeljeno v utemeljitvah za vsako doživetje posebej.

STO bo organizatorjem teh doživetij na tujih trgih ponudil trženjsko podporo in zagotovil izpostavljenost, saj gre za doživetja, ki izpolnjujejo obljubo in položaj Slovenije kot zelene butične destinacije za petzvezdična doživetja. Do konca februarja bo zbirka predstavljena na portalu www.slovenia.info, doživetja pa vključena v različna promocijska orodja STO. Že 18. januarja bo objavljen nov poziv, ki bo odprt do konca 2019., nov rok za odpiranje pa bo 15. marca in nato 20. septembra.
 

Mežiška svetovna posebnost

In kaj so na primer zapisali za prav posebno doživetje, ki so ga poimenovali Po poteh Luke Čeča? Ta produkt še dodatno utrjuje dejstvo, da je postojnsko jamsko podzemlje ena najpomembnejših zgodb slovenskega turizma. Alternativna jamska avantura usmerja tokove obiskovalcev zunaj klasičnega turističnega ogleda 5200 m dolgega dela jame, kamor pripelje jamska železnica. Petzvezdičnost in butičnost sta namreč ravno v odpiranju stranskih rovov Postojnske jame, ki so zaprti za množične oglede. Intimno doživetje kraškega labirinta obiskovalce iz turistov spremeni v raziskovalce.


Še več, hodijo po sledeh jamskega svetilničarja Luke Čeča, ki si je upal v začetku 19. stoletja kot prvi odkrivati skrivnostni in do tedaj neznani svet postojnskega podzemlja.
Nekaj posebnega je tudi ogled mežiškega rudnika s kajaki. Doživetje je primer dobre prakse, kako se lahko industrijska dediščina s kulturnim turizmom avtentično in prefinjeno, brez nepotrebnih posegov in dekoracij umesti v sodobni čas. Upravljavci mežiškega rudnika so ustvarili samosvojo in zelo živo zgodbo kulturnega turizma, rudniku pa s tem dali novo uporabnost.


Upravljavci mežiškega podzemlja nekdanjega rudnika niso spremenili v Disneyland, kažejo ga natanko takega, kot so ga pustili delavci ob zaprtju leta 1988, kar je svetovna posebnost. Največji rudnik svinca in cinka v tem delu Evrope, v katerem so v več kot 350-letni zgodovini izkopali kar 19 milijonov ton rude, je ohranil celotno infrastrukturo. Še več: kulturna, naravna in tehnična dediščina ni ostala na muzealski ravni, ampak so jo nadgradili v izjemno zgodbo o rudniku, ki je v nekem obdobju pomembno krojil zgodovino sveta.