Rusi zmagali s čudežnimi kamenčki

Tudi letos, že 47. po vrsti, je Tržič postal središče zanimanja ljubiteljev kamnin in fosilov z vsega sveta. Ogromna Dvorana tržiških olimpijcev je bila skoraj premajhna za vse razstavljalce in obiskovalce, ki jih je v mestece pod Karavankami pritegnil prodajni sejem Minfos – Mednarodni dnevi mineralov in fosilov.

Če je bil lani poudarek na kamninah z območja Koroške, Savinjske in Velenja, so bili letos središče zanimanja kamnine, minerali, rudnine in fosili Zasavja, kjer nekdanji premogovniki skrivajo izjemne zaklade, od okamnin sesalcev iz obdobja oligocena do školjk, ježkov in morskih psov ter seveda mineralov in kristalov neverjetnih oblik in velikosti. Po dolgih letih se je spet predstavil rudnik Sitarjevec iz Litije, ki so ga preuredili za turistične oglede in skriva izjemne in zelo redke kristalne oblike mineralov – barit, piromorfit, cinabarit ...
 

Našel je edinstveno ribo

Najprej se ustavimo pri legendi Minfosa, najstarejšem razstavljalcu Božidarju Stojanoviču - Božu, inženirju geologije, ki je bil tudi soorganizator prvega sejma v Tržiču pred 47 leti, že skoraj 50 let pa zbira kamne z vsega sveta, od Brazilije, Maroka do Poljske, Češke in njemu najljubše – Rusije. Bil je prvi Jugoslovan, ki je raziskoval kamnine na polotoku Kola, s prijateljem sta pred leti našla edinstven primerek fosila 84 cm dolge ribe v Julijskih Alpah, ki je zdaj v muzeju.

Nad tržiškim Minfosom je navdušen, saj pravi, da je to eden od desetih najboljših sejmov na svetu. Pri tem nam pokaže črne, premogu podobne »čudežne« kamenčke, ki se uporabljajo za čiščenje vode in naj bi imeli zdravilne lastnosti. Gre za šungit, okoli dva milijona let staro kamnino iz ogljika, ki je vir življenja.

»Čez noč šungit namočiš v vodo in potem to popiješ. Govori se, da so pred 300 leti v bitki med Švedi in Rusi slednji pili šungitno vodo in bili vsi zdravi, medtem ko so Švedi skoraj vsi zboleli in so potem zaradi tega izgubili bitko,« pripoveduje. Vendar nam je legendarni geolog in zbiratelj mineralov in fosilov napovedal tudi žalostno novico in to je, da je letos zadnjič na Minfosu. »Svojo zbirko bom razprodal, saj v moji družini ti kamni ne zanimajo nikogar več. Jaz se bom posvetil potovanjem in kulinariki,« je odločen Stojanovič, ki bo kmalu star 80 let.
 

Tudi po več kot 1000 evrov

Med najbolj znamenitimi kamninami so minerali iz kosovskega rudnika Trepča, ki so bili že ob nastanku tržiškega sejma v ospredju zanimanja svetovne javnosti. Zdaj jih že drugo leto zapored predstavlja Enis Hajdini iz Kosovske Mitrovice. »Mi smo zrasli ob tem rudniku in mene že od otroštva zanimajo kamnine. Ko enkrat spoznaš skrivnostni svet mineralov, se zaljubiš vanj in ne moreš nehati,« pripoveduje. Na njegovi stojnici so na voljo prelepi minerali po 20–1000 evrov, pove pa, da večino pokupijo zbiratelji, preostanek pa ljubitelji, ki si tako okrasijo dom.

Malo naprej razstavljata svoje minerale Dejan Šauperl in Mario Gogič iz društva Nautilus. Sta med redkimi, ki ponujata samo slovenske kamnine. To pomeni, da gresta v kamnolom, poiščeta žilo in s kladivom in majzljem izkopljeta minerale, jih očistita in že se zableščijo v vsej lepoti. »Slovenci še vedno raje občudujejo kristale iz tujine, a za slovenske je v tujini izjemno povpraševanje. Midva že od leta 2008 zbirava minerale, vsako leto na drugo temo. Letos kalcit, lani eklogit, predlani okrogle kamnine,« pripoveduje Šauperl.

Na sejmu srečamo tudi Pakistanca Aziza Bahooja, ki se že sedmo leto predstavlja v Tržiču. Prodaja čudovite minerale iz Indije, najdražji, zeleni apofilit, dosega ceno kar 1500 evrov. Prav ta velja v kristaloterapiji za zdravilni oziroma terapevtski kamen, ki lajša številne zdravstvene težave, od bolečin v mišicah in sklepih do krčev in bolezni srca in duše.
 

Vedno več vsebin

Kot nam pove Peter Miklič, direktor 47. Minfosa in predsednik Turističnega društva Plac, ki dogodek organizira, se je letos sejma udeležilo 70 razstavljalcev, približno polovica je domačih. Od tujih so z geološkega vidika najbolj zanimivi razstavljalci iz Pakistana in Indije.

Obiskovalcev je bilo toliko kot lani, več kot 3000, vse skupaj pa iz leta v leto raste in se razvija. »Predvsem strokovni del se vsako leto bolj širi.

Veseli nas, da prirodoslovni muzej in naravoslovnotehniška fakulteta oziroma oddelek za geologijo vsako leto širita vsebino in predstavljata številne razstave in delavnice, poleg tega nam je uspelo zbrati na enem kraju, v Paviljonu nekoliko stran od Dvorane tržiških olimpijcev, kar 40 slovenskih zlatarjev, ki predstavljajo svoje izdelke.


Bistvo Minfosa pa je, kot vsako leto, da se srečajo razstavljalci, torej zbiralci, in si izmenjajo izkušnje in da ljubitelji in poznavalci lahko izbirajo med čudovitimi primerki, ki stanejo od enega evra pa do več tisočakov, » je še povedal Miklič.