Rženi kruh je kralj košte
Da je koroški rženi kruh vpisan na seznam nesnovne kulturne dediščine, ne ve prav veliko ljudi. A mimo dejstva, da je od marca lani priprava koroškega rženega kruha na tradicionalen način s kislim testom vpisana na omenjeni seznam, pač ne gre.
Za hip skočimo še na koroške njive. Rž je žito, ki je podobno kot koroški ljudje skromno. Ne zahteva veliko od zemlje in dobro prenese nizke temperature. Zaradi danih lastnosti se je uveljavila zato kot glavni posevek na višinskih kmetijah vse od Libeliške Gore pa do Koprivne, kjer so jo zaradi obstojnosti na mrazu sejali kot ozimno žito. Ne preseneča, da se je od vseh slovenskih pokrajin prav na Koroškem tradicija peke rženega kruha še najbolj obdržala kljub temu, da je posejanih rženih polj okoli domačij vse manj.
Od vseh slovenskih pokrajin se je tradicija peke rženega kruha še najbolj obdržala na Koroškem.
Z najvišjim statusom
Etnologija se že več kot tri desetletja ukvarja tudi z raziskavami prehrambne dediščine Koroške, razstava Koroška košta oziroma koroška prehrana, ki je bila na ogled postavljena leta 2021, je bila zato eno od pomembnih poglavij omenjenih raziskav, lani pa se je zgodil še vpis koroškega rženega kruha v register nesnovne kulturne dediščine.
»Rženi kruh je prepoznan kot živilo, ki ima najvišji status znotraj koroške košte. Kmečke žene ga pečejo za lastne potrebe ali pa ga kot nosilke dopolnilne dejavnosti prodajajo na trgu. To živilo je čez vsa stoletja ohranilo mehanizem blagoslavljanja. Kruh se skozi ves postopek priprave še vedno blagoslavlja,« je povedala etnologinja Brigita Rajšter in omenila, da je hleb koroškega rženega kruha nemalokrat tudi zelo lepo darilo, s katerim nekomu podariš delček doma.
Prepoznan je kot živilo, ki ima najvišji status znotraj koroške košte.
Recepti so pač recepti, vendar se skrivnosti tega kruha skrivajo tudi drugje. Peka, na primer, zahteva poleg znanja tudi dobro fizično pripravljenost in spretnost. Izkušene gospodinje prenašajo znanje o postopkih in pripravi krušnega testa in peki rženega kruha, še posebno pa o pripravi krušne peči največkrat na mlajše ženske z njihovim postopnim vključevanjem v delo.
Sveti božji križ
Kruh sodi med najpomembnejša živila na Koroškem. Njegova vloga v vsakdanji in praznični prehrani presega okvire običajnega ravnanja s hrano. Ob pripravi testa in peki kruha ter pri samem uživanju so na Koroškem še ohranjena številna dejanja blagoslavljanja hrane, s čimer izražajo spoštljiv odnos do te jedi. Gospodinje z besedno zvezo »sveti božji križ« skupaj z gesto v znamenju križa blagoslovijo začetek peke pred mesenjem, ko pustijo testo vzhajati, preden oblikujejo hleb in ko ga naložijo v peč. Ko je kruh pečen, se zahvalijo: »Hvala bogu, dobro je pečeno.« Preden ga prerežejo, na hrbtni strani hleba z noževo konico naredijo znamenje križa. Kot blagoslovljen božični kruh (mizjenk) ima rženi kruh pomembno vlogo tudi v letnem prazničnem ciklu.
Z gesto v znamenju križa blagoslovijo začetek peke pred mesenjem. Ko je kruh pečen, se zahvalijo: »Hvala bogu, dobro je pečeno.« Preden ga prerežejo, na hrbtni strani hleba s konico noža naredijo še križ.
Janez Repolusk, lastnik in chef gostilne Repolusk v Srednjem Doliču, pravi, da se mu zdi odlično, da je koroški rženi kruh vpisan na omenjeni seznam, saj sodi kruh med osrednja živila koroške prehrane, tudi praznične. Na vprašanje, kaj pomeni vpis za koroško kulinarično sceno, pa mladi Repolusk odgovarja: »Gre za super priložnost za prepoznavnost koroške kulinarike oziroma koroške košte, ta kruh pa je zunaj Koroške še veliko premalo znan. Tudi sami gostinci ga, žal, premalokrat ponujamo. Zato bi bilo smelo, da ga večkrat ponudimo, saj ga lahko kombiniramo na najrazličnejše načine.«
Kot plačilno sredstvo
Prve omembe kruha zasledimo v Urbarju Pliberk, v katerem je bil že leta 1524 omenjen kot malica za podložnike pri opravljanju rabote. Leta 1585 sta se kruh in pivo omenjala celo kot plačilo delavcem, ki so popravljali pogorelo stavbo rudarskega sodišča v Brežah na avstrijskem Koroškem.